Franja

trāmes -itis, m (trans + *mi-t : meāre)

1. prečna pot, stranska pot, bližnjica (starejše prečica), steza, pot, pešpot: Pl. ap. Varr., Pr., Plin., Suet., Iust. idr., transversi tramites L., Apennini tramites Ci., trames angustus Plin. iun., per tramites occulte profugere S., convexo in tramite (gozdna soteska, gozdna deber, gozdna sodraga) silvae V.

2. metaf.
a) pesn. steza, pot, prehod, tek, let ipd.: Stat., Sen. ph. idr., carpitur acclivis trames O., (sc. Iris) cito decurrit tramite V., palantes error certo de tramite pellit H., assiduo tramite Pr., si forte meo tramite quaeris avem Pr., si potus cibusve in alienum deerraverit tramitem Plin., flexuosi tramites (sc. aurium) Arn. prehodi.
b) stranska panoga, stransko pokolenje, stranska veja kakega rodu: generis ipsius tramites Gell.
c) pren. pot, način, metoda: viam monstravit, tramite parvo quā possemus ad id recto contendere cursu Lucr., a tramite veritatis exorbitare Aug., ab aequitatis recto tramite deviare Amm., ut angustissimus trames ad immortalitatis praemium sublime perduceret Lact.

trānscursus -ūs, m (trānscurrere)

1. tek, tekanje skozi kaj, pretèk, pretékanje, prelèt, prelétanje, preletávanje, letênje: per aëra Sen. ph.

2. mimolèt, mimohod, švig, prelet mimo: fulguris Suet. šviganje, si (sc. sol) in transcursu (sc. lunam) strinxit Sen. ph.

3. pren. „prelèt“ (o govoru) = kratko omenjanje, kratka omemba, kratko podajanje: quanto omnia discursu dicenda sint Vell. na kratko omeniti, in transcursu Vell., Plin. mimogrede.

travel¹ [trævl] samostalnik
potovanje (zlasti daljno ali v zamejstvo); turistični promet
tehnično tek (stroja), gibanje ali dviganje (bata)
množina potovanja, opisi potovanja

a book of travel potopis
travel allowance potni stroški, dodatek za potovanje
travel agency turistična agencija

tr̀čānje s
1. tek: trčanje na kratke, srednje, duge pruge; trčanje s preponama, sa zaprekama; štafetno trčanje
2. beganje: trčanje djece ulicom
3. dirjanje

tr̀čēćī kȍrāk m tekalni korak, tek

trend [trend]

1. samostalnik
tok, (po)tek
ekonomija razvoj, tendenca; trend; poševna smer
figurativno obče nagnjenje, težnja, smer, tendenca, orientacija, prizadevanje

the trend of events tok dogodkov
the trend of public opinion usmerjenost, orientacija, nagibanje javnega mnenja

2. neprehodni glagol
imeti določeno smer; nagibati se k, težiti k; razprostirati se, raztezati se; iti v neko smer
figurativno imeti občo tendenco, biti usmerjen (towards k, proti)

to trend away začeti se odvračati (from od)
the coast trends(towards the) north obala se razteza proti severu

tr̂k m, mest. u tŕku, mn. tȑkovi tek: uloviti koga u -u; trk napolje, šet u kuću reče se za šalo, če ima kdo drisko

twist¹ [twist] samostalnik
ukrivljenje, upogib, pregib
figurativno izkrivljenje, popačenje; torzija; izvin, deformacija; zavoj, vijuga, ovinek
tehnično spirala, spiralasto pletivo, tkanina; sukanec; klobčič; vozel; vrvica, vrv, konopec; zvitek, smotek tobaka (za žvečenje); obšiv, obšitek na kapi (uniformi, narodni noši)
britanska angleščina, sleng, zastarelo mešana pijača
sleng tek, glad
šport kretnja, gib v stran; nagnjenje, čudna ljubezen (to do)
tvist (ples)
ameriško, sleng moralno propadla ženska

in a twist of the wrist v hipu
twist of the tongue jecljanje, jecljavost
there is a queer twist in that branch ona veja je čudno skrivenčena
there are a lot of twists in the road cesta je polna ovinkov
he has an awful twist pogovorno on ima strašen apetit
to give one's arm a twist zviti si roko

viavai m

1. vrvež; gneča

2. ekst. tek, hod stroja v eno in drugo smer

volata¹ f

1. let:
una paurosa volata giù dal tetto grozen padec s strehe
fare una volata dall'uscio zleteti skoz vrata

2. ekst. jata (v letu)

3. ekst. (hiter) tek, skok; šport sprint:
di volata (di corsa) hitro; ekst. v trenutku
battere qcn. in volata šport koga premagati v sprintu
fare una volata skočiti (do); šport sprintati
prendere una volata pren. zjeziti se
tirare la volata pren. vleči, spodbujati

4. pren. pesniški polet; preblisk

5. voj. topovska odprtina

6. glasba hitra pasaža

7. minska salva

8. tehn. akcijski radij žerjava

volātus -ūs, m (volāre)

1. letanje, let: aquilae admonitus volatu Ci., non si Pegaseo ferar volatu Cat.; v pl.: volatūs avium Ci., idemque (sc. aër) volatūs alitum sustinet Ci.

2. metaf. vsako urno gibanje, tek, tekanje: volatu rapiunt celeri Amm., equi, celeris Famae Cl., praeceps (sc. fatorum) volatus Mart.

3. zmožnost (sposobnost) letenja (letanja): dedit volatūs avibus Ap.

working¹ [wə́:kiŋ] samostalnik
delo, delovanje; obratovanje; poslovanje; funkcioniranje; ustvarjanje
tehnično pogon, tek (strojev itd.); obdelava, predelava; kopanje, eksploatacija (rudnika); težko delo; borba; vrenje, vretje, fermentiranje

disused working opuščeni rudniki

апети́т -у ч., ték -a m., apetít -a m.

аппетит m tek;
приятного аппетита! dober tek; pren. nav. pl. želja, pohlep

бег m tek, beg;
эстафетный б. štafetni tek;
барьерный б. tek čez ovire;
беги m. pl. tekme, dirke;
быть в бегах pobegniti, biti na begu

біг -у ч., ték -a m.

забег m (šport.) tek, tekmovanje v teku

пробі́жка -и ж., ték -a m.

ход m hod, gibanje; tek, potek; prehod, rov; vhod; poteza;
х. событий potek, razvoj dogodkov;
х. машины delovanje stroja;
чёрный х. zadnji vhod;
крёстный х. procesija;
ход коня poteza s konjem v šahu;
дать х. делу sprožiti zadevo, postopek;
это у нас в ходу to je pri nas v rabi;
такой товар не в ходу tako blago ne gre, ni povpraševanja po njem;
пустить машину полным ходом pognati stroj z vso hitrostjo;
тихим ходом z majhno hitrostjo;
задний х. vzvratna vožnja;
холостой х. prosti tek (stroja);
пустить в ход все средства uporabiti vsa sredstva;
ему не дают хода tlačijo ga v ozadje, ne puste ga napredovati;
чей ход? kdo vleče? (v šahu);
ваш ход vi ste na vrsti (pri igri);
ему ходу нет ne pride naprej;
на всём ходу v polnem teku;
дать (наддать, прибавить) ходу pospešiti korak

actionner [aksjɔne] verbe transitif spraviti v tek, v pogon; priganjati (ljudi); juridique tožiti