Franja

plagiario m (f -ia) plagiator, plagiatorka; literarni tat

plagiarist [pléidžiərist] samostalnik
plagiator, umetnostni tat

plagiārius -iī, m (plagium) ugrabitelj ljudi („ljudokradec“), trgovec z ljudmi („ljudotržec“): Ulp. (Dig.), Vulg., renuntiari tibi Licinium plagiarium cum suo pullo milvino tributa exigere Ci. ep., inter avaros, circumscriptores, latrones, plagiarios unum esse, cui noceri non possit Sen. ph.; metaf. (šalj.) književni tat, literarni zmikavt: hoc si terque quaterque clamitaris, impones plagiario pudorem Mart.

res [é]

1. je/ni res: wahr
to je/ni res das ist/ist nicht wahr
to že ne bo res das ist kaum wahr
figurativno to ni več res das ist schon gar nicht mehr wahr

2. (dejansko, v resnici) wirklich, tatsächlich, in der Tat (hiša je res toliko vredna das Haus ist wirklich/tatsächlich [soviel] so viel wert)
ali je res tako? ist es wirklich/tatsächlich so?
res v redu/slab wirklich in Ordnung/wirklich schlecht
a res? So?/Tatsächlich?/Wirklich?

3. (prav zares) echt (to je res vrzel das ist eine echte Lücke; res se je potrudil er hat sich echt angestrengt; v tej točki je pa res prišlo do sporov das ist der Punkt, wo es auch echt zu Auseinandersetzungen gekommen ist)

4. (zagotovo) wahrlich (to res ni nobeno veselje das ist wahrlich kein Vergnügen)

5.
kar je res, je res, … (treba je priznati) zugegeben …

resurrectionist [rezərékšənist] samostalnik
kdor veruje v vstajenje od mrtvih; kdor obuja k življenju (od mrtvih); tat mrličev, trupel (zlasti namenjenih za seciranje)

revánša revenge; retaliation; requital; (milo za drago) tit for tat; (pri igri) return match

dati komu priliko za revánšo to give someone a chance to get his own back
hlepeti po revánši (maščevanju) to thirst for revenge

river-rat [rívəræt] samostalnik
figurativno rečni pirat (tat), ladijski tat

rustler [rʌ́slə] samostalnik
ameriško, sleng živinski ali konjski tat
ameriško, sleng podjeten, energičen, garaški človek; oseba, ki s čem šušti; nekaj šuštečega, šelestečega

sacrilegium -iī, n (sacrilegus)

1. kraja svetinj, rop svetišča, starejše svetokraja, svetograbež: SUET., IUST., VULG. idr., sacrilegium est rem sacram de templa surripere Q., sacrilegium facere, admittere Q., sacrilegium prohibere, pervestigare L., quod sacrilegium verius quam sacrum Carthaginienses a conditoribus traditum usque ad excidium urbis suae fecisse dicuntur CU., diligentissimā conquisitione fecit, ne cuius ulterius sacrilegium res publica quam Neronis sensisset T.; meton.
a) = ugrabljene (ukradene) svetinje, naropano svetiščno imetje (premoženje): fur onustus sacrilegio PH.
b) = tat svetinj, ropar svetišča, svetokradec, svetograbec: sacrilegium deprehendere Q.

2. (o)skrunitev verstva, (bogo)skrunstvo, osramotitev (oskrunitev, oskrumba, (pre)kršitev, onečastitev, onečaščenje) verskih obredov (bogoslužja, bogočastja), svetoskrunstvo, svetoskrumba, brezboštvo, brezbožno (nizkotno) dejanje, sakrilégij: AP., FL. idr., aliquem sacrilegii damnare N., sacrilegium facere SEN. PH., parum se grate gerere sacrilegium sit SEN. PH.

sacri-legus 3, adv. -ē (sacra in legere)

1. krajo svetinj ali rop svetišča zadevajoč, s krajo svetinj ali z ropom svetišča povezan, svetokraden, svetokrajen, svetograben: templis bellum sacrilegum indicere CI., templo manus sacrilegas inferre CI. lotiti se svetišča z grabežljivimi (roparskimi, svetograbnimi) rokami, ausi sunt sacrilegas admovere manus intactis illis thesauris L.; kot subst. sacrilegus -ī, m tat svetinj, ropar svetišča, svetokradec, svetograbec: Q., SEN. PH. idr., sacrilego poena est CI., non sacrilegum, sed hostem sacrorum CI., sacrilegorum numero haberi N.

2. svetoskrunski, skrunilski, sramotilen, brezveren, brezbožen, hudoben, nizkoten, zavržen, podel, pokvarjen, malopriden, ničvreden: TER., MART. idr., Graeci CI., sanguis V., dextra, manus, linguae O., sacrilegas meretricum ut persequar artes O., feminae O. (ki so raztrgale Orfeja), manu sacrilegā produxit H., nec nos sacrilegi templis admovimus ignes TIB., Penthea tu ... bipenniferumque Lycurgum sacrilegos (ker sta zaničevala Bakhovo bogoslužje) mactas O., exi e fano ... hominum sacrilegissume PL., in ipso opere sacrilege (adv.) TERT.; subst.
a) sacrilegus -ī, m svetoskrunec, skrunilec, skrunitelj, oskrunjevalec, onečastitelj, onečaščevalec, (pre)kršitelj, brezbožnež, brezbožnik, hudobnež, podlež, nizkotnež, baraba, zavrženec, pokvarjenec, malopridnež, ničvrednež: omnes undique parricidae, sacrilegi, convicti iudiciis ... Catilinae proxumi familiaresque erant S., intrat sacrilegi (sc. Erysichthonis, ki je razžalil Cerero) thalamos O., minor exstat sacrilegus IUV.; z gen.: sacrilegus violati templi AMM., nuptiarum COD. TH., COD. I.; kot psovka = lopov, malopridnež: sceleste, parricida, sacrilege PL., hunc perterrebo sacrilegum TER.
b) sacrilega -ae, f = zavrženka, malopridnica, hudobnica, pôdlica, nizkotnica, pokvarjenka, ničvrednica: quid ais, sacrilega? TER.

shoplifter [šɔ́pliftə] samostalnik
tat v trgovinah

stolō -ōnis, m (gl. stultus)

1. bebec, tepec, butec, teslo, budalo, butalec, omejenec, neumnež: Aus.

2. tat = koreninski poganjek, podrastek, divja pánôga (pánožíca) iz korenine, potaknjenec, rezníca: Varr., Plin. — Kot priimek Licinijevega rodu Stolō -ōnis, m Stólo(n) (gl. Licinius).

svetòkradica m cerkveni tat

tarzan m šalj. krepek mladec; pren. drzen, akrobatski tat

teroristično dejanje srednji spol terroristische Tat, die Terrorhandlung, der Terrorakt

thieve [ɵi:v] neprehodni glagol
krasti, biti tat
prehodni glagol
ukrasti (kaj)

tire-laine [-lɛn] masculin, invariable, vieilli žepni tat, žepar

udejani|ti (-m) udejanjati verwirklichen; in die Tat umsetzen
udejaniti se sich verwirklichen, Wirklichkeit werden

uresniči|ti (-m) uresničevati realisieren; (udejaniti) verwirklichen, in die Tat umsetzen, in die Praxis umsetzen; želje, slutnje: [wahrmachen] wahr machen, wahr machen

vuotapollai m, f redko šalj. kurji tat