Franja

kdó qui? qui est-ce qui?

kdo drug kot ti? qui d'autre que toi (ali sinon toi)?
kdo je tu? qui est là? qui est-ce?
kdo gre (je)? qui va là?, (vojaško) qui vive?
kdo ve? qui sait?

kesáti se se repentir de quelque chose, regretter quelque chose

še kesal se boš za to tu t'en repentiras, tu le regretteras

ki (oziralni zaimek) qui

tisti, ki celui qui
ti, ki veš toi qui sais
bil je prvi, ki il fut le premier qui (ali à + inf.)
človek, ki o njem govoriš l'homme dont tu parles
dekle, ki sem z njo govoril la fille à qui (ali laquelle) j'ai parlé
govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš tu parles de choses que tu ne connais pas

ki que, quien , pl quienes; el (la) cual

tisti(a), ki el (la) que, pl los (las) que
ti, ki veš tú que lo sabes
stvari, ki se često dogajajo cosas que ocurren a menudo
on je bil prvi, ki je to dosegel él fue el primero que lo consiguió
človek, ki o njem govoriš el hombre del cual estás hablando
dekle, ki sem z njo govoril la muchacha con quien (ali con la cual) hablé

Kiklop samostalnik
v mitologiji (velikan z enim očesom) ▸ Küklopsz
Homer pa v Odiseji pripoveduje, da je tu živel enooki velikan Kiklop, ki je ujel Odiseja. ▸ Homérosz pedig az Odüsszeiában arról mesél, hogy itt élt Küklopsz, az egyszemű óriás, aki fogságba ejtette Odüsszeuszt.
Sopomenke: kiklop

kóliko combien (de), que

koliko bratov imaš? combien de frères as-tu?
koliko stane …? combien coûte …?
koliko si star? quel âge as-tu?
koliko je ura? quelle heure est-il?
koliko izgubljenega truda! que de peine perdue!

kóliko adv.

1. (sprašuje po številu, količini) quanto:
koliko bratov imaš? quanti fratelli hai?
koliko stane liter vina? quanto costa un litro di vino?

2. pren. (izraža veliko količino ali mero) quanto; tanto:
koliko lepše je tu spomladi quanto più bello è qui in primavera
rešil je življenje ne vem koliko ljudem ha salvato la vita a non so quanti

kônčno adv.

1. infine:
prvi si ti, potem pride on in končno še jaz prima vieni tu, poi lui e infine io

2. (nazadnje) finalmente

3. pren. in fin dei conti

kônec² (-nca)

A) m

1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
konec jezika punta della lingua
konec knjige la fine del libro
konca vrvi le estremità, le teste della fune
konec dneva il finire del giorno
proti koncu sul finire

2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
najdi konec vrvi trova un pezzo di corda

3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
konec sezone fine della stagione
konec tekme finale della partita
konec starega Rima la fine dell'antica Roma
pren. veselice je konec la cuccagna è finita
iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina

4. (smrt) fine; morte:
njen tragični konec la sua tragica fine
pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi

5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire

6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa

7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente

8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
ne imeti dobrega konca non finire bene
potegniti krajši konec avere la peggio
lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
začetek konca il principio della fine
biti (kdo, kaj)
začetek in konec essere l'alfa e l'omega
ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
priti z vseh koncev venire da ogni dove
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
konec klobčiča bandolo (della matassa)
rib. konec odičnice setale
konec robca cocca
gastr. konec salame culaccino
navt. konec sidrnega kraka patta, palma
šalj. konec sveta finimondo
konec tedna fine settimana
navt. konec vrvi vetta
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine

B) kônec prep.

1. alla fine, verso la fine:
knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre

2. konec koncev infine, in fin dei conti:
konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!

kóst (-í) f

1. anat. osso (f pl. ossa, m pl. ossi):
človeške kosti ossa (umane)
živalske kosti ossi (animali)
kratke, podolgovate, sploščene kosti ossa corte, lunghe, piatte
prelom kosti frattura di un osso
pes gloda kost il cane rode un osso
pren. prežati na vsako besedo kakor pes na kost vagliare attentamente ogni parola
pren. biti sama kost in koža essere tutto pelle e ossa, magro come la quaresima
pren. pognati komu strah v kosti mettere paura a qcn.
pren. mraz, ki gre do kosti un freddo cane
pren. obirati koga do golih kosti tagliare i panni addosso a qcn.
pren. preštevati komu kosti rompere le ossa a qcn.

2. bot. (koščica sadu) nocciolo

3. (pl. pren. ossa)
vse kosti ga bolijo gli dolgono tutte le ossa
tu ležijo kosti padlih borcev qui giacciono le ossa dei caduti
kost (suhec) uomo scheletrito
anat. bedrna kost (stegnenica) femore
vet. divja, mrtva kost ganglio
anat. kost sramnica pube
med. fisura kosti fessura dell'osso
anat. gobasta zgradba kosti struttura spugnosa dell'osso
križna kost (križnica) osso sacro
obl. vzorec ribja kost disegno a spina di pesce

4.
ribja kost lisca, spina di pesce
sipina kost osso di seppia

5. zool. (material) osso:
ribja kost osso di balena
slonova kost avorio

kôt² (kakor) como; de; en calidad (ali concepto) de ; (za primernikom) que

kot deček de (cuando era) niño
kot odškodnina za en concepto de indemnización
kot poslanik je bil v Beogradu estaba como (ali de) embajador en Beograd
umrl je kot junak murió como un héroe
(v svojstvu) kot en calidad de
ti si mlajši kot jaz tú eres más joven que yo
več kot 10 let más de 10 años
imam več denarja, kot ga potrebujem tengo más dinero del que necesito
storim več, kot morem hago más de lo que puedo
kot da, kot če como si (subj)
kot da ne bi nikogar bilo tu como si no estuviera aquí nadie
noben drug kot ti nadie sino tú, nadie más que tú
vse (drugo) prej kot lep todo menos (ali excepto) bonito

kotíti (-ím)

A) imperf. figliare, partorire

B) kotíti se (-ím se) imperf. refl.

1. pren. (množiti se) riprodursi in gran numero

2. (pojavljati se, nastajati) manifestarsi, insorgere:
tu se kotijo bolezni qui insorgono le malattie

kraljeváti (-újem) imperf.

1. regnare

2. pren. regnare; imperare:
tu kraljujeta ljubezen in sloga qui regnano l'amore e la concordia

3. (stati nad čim) dominare (dall'alto), sovrastare; troneggiare:
na hribu kraljuje mogočen grad dall'alto di un monte domina un imponente castello

krásti voler, dérober, soustraire

krasti kot sraka être voleur comme une pie
bogu čas krasti paresser, perdre son temps à des riens, musarder, flâner, familiarno tirer sa flemme
komu čas krasti faire perdre son temps à quelqu'un
ne kradi! (biblija) tu ne déroberas point!
(od)krasti se iz hiše, z doma sortir furtivement (ali à la dérobée) de la maison

krav|a ženski spol (-e …)

1. živalstvo, zoologija die Kuh
krava mlekarica die Milchkuh
figurativno sveta krava Heilige Kuh
figurativno molzna krava podjetje: eine melkende Kuh, človek: ewiger Geldgeber
imeti koga za molzno kravo (jemanden) schröpfen, zur Ader lassen
krava neumna! figurativno blöde/dumme Kuh!
pijan kot krava voll wie ein Schwein/wie eine Haubitze
spoznati se na kaj kot krava na orglice davon [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag
Kdaj sva midva krave skupaj pasla? Wo haben wir den schon zusammen Schweine gehütet?
ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
tu bi se še krave smejale da lachen die Hühner
to se prilega kot kravi sedlo das paßt wie die Faust aufs Auge

2.
živalstvo, zoologija morska krava die Seekuh
Stellerjeva morska krava das Borkentier
atlantska morska krava Atlantik-Seekuh
vilastorepa morska krava (dugong) Indik-Seekuh, der Dugong

3.
bolezen norih krav BSE: der Rinderwahn, der Rinderwahnsinn

kremp|elj [é] moški spol (-lja …) die Kralle
kremplji množina (noge s kremplji) Klauen množina, samo pri zvereh: Pranken množina, samo pri ujedah: Fänge množina
ki ima kremplje bekrallt
imeti kremplje bekrallt sein
zariti kremplje v sich einkrallen (in)
držati v krempljih (etwas) umkrallen
imeti v krempljih figurativno in den Krallen haben, in seinen Klauen haben
pokazati kremplje die Krallen zeigen
skriti kremplje die Krallen einziehen
figurativno dobiti v kremplje in die Finger bekommen, in die Krallen bekommen
pasti v kremplje in die Klauen/Krallen/Hand fallen
tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel
braniti s kremplji in zobmi mit Zähnen und Klauen verteidigen

krémpelj (-plja) m

1. artiglio; grinfia:
zgrabiti s kremplji afferrare con gli artigli
zasaditi kremplje v plen conficcare gli artigli nella preda
ostri kremplji artigli aguzzi

2. pejor. dito; unghia

3. pren. pl. kremplji grinfie:
dobiti koga v kremplje avere nelle grinfie qcn.
iztrgati iz krempljev strappare dalle grinfie

4. pren. (zelo mlado dekle) ragazzina, fanciulla
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui il diavolo ci ha messo lo zampino
pren. pokazati svoje kremplje tirare fuori le unghie

krêpko adv.

1. forte, fortemente

2. pren. molto, di grosso:
ti se pa krepko motiš tu ti sbagli di grosso

lek [é] moški spol (-a …) das Heilmittel
figurativno tu ni leka dagegen ist kein Kraut gewachsen

lép beau , (čeden, zal) joli , familiarno chouette ; (človek) de belle apparence, qui a de la prestance

lepo slovstvo les belles-lettres ženski spol množine
lepi spol le beau sexe
lepe umetnosti les beaux-arts
lepo vreme beau temps
lepa vsota (familiarno) une jolie somme
lepa hvata! merci bien!, merci beaucoup!
na lepem inopinément, à l'improviste
z lepim à l'amiable
lepo dišati sentir bon
to je lepo od tebe c'est bien (ali beau) de ta part
to je vse prav lepo tout cela est bel et bon
lepe reči smo slišali o tebi on en a entendu de belles sur ton compte (ali à ton sujet)
ti si mi lep prijatelj! (ironično) tu es vraiment un bon ami!