Franja

tankovsk|i (-a, -o) vojska Panzer- (napad der Panzerangriff, top die Panzerkanone, das Panzerbordgeschütz, bitka die Panzerschlacht, divizija die Panzerdivison, enota die Panzereinheit, kolona die Panzerkolonne)

težèk pesant, lourd , (bolezen) grave, sérieux , (težaven) pénible, difficile, ardu, dur; gros

težka artilerija artillerie ženski spol lourde
težka atletika poids et haltères
težka bolezen maladie ženski spol grave
težki boj dur (ali rude) combat, combat acharné
težko delo travail moški spol dur, difficile, pénible, ardu
težki kamion camion moški spol (ali poids moški spol) lourd
težki motor grosse moto
težki porod accouchement moški spol laborieux
težka prtljaga gros bagage
s težkim srcem le cœur gros (ali lourd)
težek kot svinec lourd comme du plomb
težki top canon moški spol de gros calibre
težki udarec coup moški spol dur, figurativno rude coup
težka usoda sort moški spol cruel
imeti težko glavo avoir la tête lourde
biti 2 funta težek peser deux livres
biti v težkem položaju être dans une situation difficile

têžek | težák (têžka -o)

A) adj.

1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
težek kot svinec pesante come il piombo
težek zimski plašč cappotto pesante
težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
težka industrija industria pesante

2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
težki tovornjaki autocarri pesanti
težko pohištvo mobili massicci

3. (ki izraža telesni napor) pesante:
težki koraki passi pesanti
težko dihanje respiro affannoso

4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
težek poklic professione difficile
težka naloga compito difficile, arduo
za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
težka bolezen malattia grave
težka naloga incarico gravoso
težka resnica verità sgradevole
težek poraz dura sconfitta

6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
težka izguba una perdita grave, penosa
težka slutnja un brutto presentimento

7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
težek zrak aria pesante
težek molk un pesante silenzio

8. (hud) grave, forte:
težka žalitev offesa grave
težki davki forti tasse

9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
težek ranjenec ferito grave
težek tat un fior di malandrino
vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
pog. težka hrana cibi pesanti

11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
težek otrok un bambino difficile
pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
šport. težka atletika atletica pesante
voj. težka artilerija artiglieria pesante
voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
voj. težki top cannone pesante
voj. težko orožje armi pesanti
šport. težka kategorija categoria pesante
metal. težka kovina metallo pesante
težka ječa carcere duro
težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
težka prst terra argillosa
metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
kem. težka voda acqua pesante
strojn. težki bencin benzina pesante
grad. težki beton calcestruzzo ordinario
les. težki les legno duro
kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
strojn. težko olje olio pesante
težko motorno kolo maximoto
med. težka sapa polipnea
pren. težki kalibri gli alti papaveri

B) têžki (-a -o) m, f, n
brati kaj težkega leggere cose serie
ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro

tóča grêle ženski spol ; (zrno) grêlon moški spol

(figurativno) toča krogel (udarcev, zmerljivk) une grêle de balles (de coups, d'injures)
nevihta s točo orage moški spol accompagné de grêle
raketa (top) proti toči fusée ženski spol (canon moški spol) paragrêle
škoda po toči dommage moški spol causé par la grêle
zavarovanje proti toči assurance ženski spol contre la grêle
toča gre, pada il grêle, il tombe de la grêle
po toči uničen, opustošen ravagé (ali dévasté) par la grêle

tóča granizo m ; (debela) pedrisco m , piedra f ; fig granizada f , lluvia f

toča krogel granizada (ali lluvia) de balas
škoda po toči daño m causado por el granizo
nevihta s točo tormenta f con granizo
top (raketa) proti toči cañón m (cohete m) contra el granizo
zavarovanje (zavarovan) proti toči seguro m (asegurado) contra el granizo
toča pada graniza, está granizando, cae granizo
toča bo padala va a granizar
po toči uničen (opustošen) destruído (asolado) por el granizo

točk|a⁴ [ó] ženski spol (-e …) figurativno der Punkt
točka dnevnega reda Punkt der Tagesordnung, Tageordnungspunkt (TOP), znotraj člena/paragrafa: die Ziffer
bistvena/ključna/odločilna točka der springende Punkt
fiksna točka Fixpunkt
glavna točka Hauptpunkt, (srž) Kernpunkt (glavna točka obtožnice pravo Hauptanklagepunkt)
močna točka (prednost) starke Seite
mrtva točka toter Punkt, Totpunkt
nasprotna točka Gegenpunkt
navezna točka Bezugspunkt
navezovalna točka Anknüpfungspunkt, Ansatzpunkt
oporna točka Stützpunkt, (indic) Anhaltspunkt
orientacijska točka Orientierungspunkt
osrednja točka Mittelpunkt, Drehpunkt, Schwerpunkt
točka programa Programmpunkt
ranljiva točka Angriffspunkt, schwache Stelle, die Blöße
sporna točka/ točka spora Streitpunkt
stalna točka Festpunkt
stična točka Berührungspunkt
stranska točka Nebenpunkt
šibka točka schwache Seite, schwacher/neuralgischer Punkt, Schwachstelle, Schwachpunkt, die Blöße
biti na najnižji točki einen/den Tiefstand erreicht haben
na najnižji točki auf dem Tiefpunkt
po točkah punktweise, Punkt für Punkt
pokazati svojo šibko točko sich eine Blöße geben
koncentrirano na ključne točke schwerpunktmäßig
stavka na ključnih točkah der Schwerpunktstreik

topìč (-íča) m

1. dem. od top cannoncino

2. redko (možnar) mortaretto

topovi [ô] množina ➞ → top¹

usmériti dirigir (k hasta) ; orientar

(pogled) usmeriti na fijar en
(pozornost) usmeriti fijar en (ali sobre)
usmeriti jadra po vetru orientar las velas; (top) apuntar (na sobre)

vgrajen [ê] (-a, -o) eingebaut; v aparatu: integriert; pohištvo: Einbau- (kuhinja die Einbauküche, pohištvo Einbaumöbel množina); vojska, letalstvo orožje: Bord- (top die Bordkanone, orožje die Bordwaffe)

vôden (-dna -o) adj. d'acqua, dell'acqua, acquaiolo, acquatico, acqueo; idrico; idraulico; idro-:
vodna kapljica goccia d'acqua
vodna para vapore acqueo
vodni števec contatore dell'acqua
vodni zbiralnik collettore, collettore idrico
vodne ptice, rastline uccelli acquatici, piante acquatiche
aer. vodno letalo idroplano
vodna energija energia idrica
vodno smučanje sci d'acqua, sci acquatico
navt. vodna brazda scia
navt. vodna črta linea di galleggiamento, linea d'acqua
vodna elektrarna centrale idroelettrica
zool. vodna kokoška (črna liska) gallinella d'acqua (Gallinula chloropus)
bot. vodna leča lemna (Lemna)
friz. vodna ondulacija messa in piega
šport. vodne smuči sci d'acqua
vodna tehtnica livella ad acqua
vodna turbina turbina idraulica
fiz. vodni kalorimeter calorimetro ad acqua
zool. vodni pajek argironeta (Argyroneta aquatica)
zool. navadni vodni drsalec velia (Velia rivulorum)
vodna pipa narghilè
vodna ura clessidra, orologio ad acqua
kem. vodni plin gas d'acqua
zool. pl. vodni pljučarji basommatofori (sing. -o) (Basommatophora)
vodni stolp castello d'acqua
strojn. vodni stroji macchine idrauliche
vodni top autopompa
vodno kolo ruota idraulica; bindolo
vodno pravo diritto delle acque
vodno stanje livello dell'acqua

vodn|i (-a, -o) Wasser- (grad das [Wasserschloß] Wasserschloss, mehur medicina die Wasserblase, mlin die Wassermühle, oblak die Wasserwolke, priključek der [Wasseranschluß] Wasseranschluss, režim der Wasserhaushalt, steber die Wassersäule, stolp der Wasserturm, šport der Wassersport, števec der Wasserzähler, die Wasseruhr, tlak der Wasserdruck, tok der Wasserstrom, top der Wasserwerfer, die Wasserkanone, udar der Wasserschlag, zalogovnik der Wasserkasten, znak das Wasserzeichen, žleb die Wasserrinne, barva die Wasserfarbe, cev das Wasserrohr, črpalka die Wasserpumpe, energija die Wasserkraft, gladina der Wasserspiegel, kopel das Wasserbad, para der Wasserdampf, pipa die Wasserpfeife, pištola die Wasserpistole, pljuča die Wasserlunge, postelja das Wasserbett, površina die Wasserfläche, (površina vode) die Wasseroberfläche, pravica das Wasserrecht, raztopina die Wasserlösung, smučka der Wasserski, terapija die Wasseranwendung, tromba die Wasserhose, turbina die Wasserturbine, zanka die Wasserschleife, žila die Wasserader, žival das Wassertier, gospodarstvo die Wasserwirtschaft, hlajenje die Wasserkühlung, kolo das Wasserrad, pravo das Wasserrecht, ravnotežje der Wasserhaushalt, die Wasserbilanz, steklo das Wasserglas, stikalo der Wasserschalter); živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika wasserbewohnend ➞ → pižmar, kunec, pajek, stenica, kislica, perunika, želva …
|
vodno zelo bogat stark wasserführend

volítev volítve pl election, elections pl; poll; balloting; polling

ožja volítev, volítve second (ali final) ballot
spodbijana, sporna volítev, volítve disputed (ZDA contested) election
priti v ožjo volítev, volítve to be on a short list
volítve v zvezne organe elections for federal agencies
javne volítve (glasovanje) open voting
tajne volítve (glasovanje) secret ballot
občinske volítve municipal elections
splošne volítve general election, parliamentary elections
dopolnilne (delne) volítve byelection
dan volítev election day, polling day
neveljavne volítve void election
visoka (nizka) udeležba na volítvah heavy (light) poll
razpisati (nove) volítve to issue writs for an election, (figurativno) to go to the country
snubiti glasove pri volítvah to canvass, to solicit votes, to electioneer
iti na volítve to go to the polls, (kandidat) to stand for election
poraziti koga pri volítvah to defeat someone at the polls
izgubiti mandat na volítvah to lose one's seat, to be unseated
volítve so odložene the poll is postponed
delavska stranka vodi pri volítvah the Labour party is in the lead
razglasiti, objaviti rezultat volítev to declare the result of the election
biti poražen na volítvah to be defeated at the polls
dobiti največje število glasov pri volítvah to get most votes, to head (ali to top) the poll

vólja will; will power; volition; (želja) wish, pleasure; (razpoloženje) mood, temper, frame of mind, vein, humour; (namera) intention, mind

po vólji at will, at pleasure
proti moji (lastni) vólji against my (own) will
proti vólji (nerad) with a bad grace, unwillingly
po moji mili vólji to my heart's desire (ali content), at my own sweet will, arhaično to the top of my bent
za božjo vóljo! for goodness' sake!, good gracious!, for God's sake!, for heaven's sake!
slabe vólje moody
svobodna vólja free will
iz lastne vólje of one's own volition
zadnja vólja (oporoka) last will, (will and) testament
drage vólje most willingly
železna vólja iron will
po lastni vólji of one's own will (ali accord)
ljudje dobre vólje men of good will
biti na vóljo to be at hand
biti komu na vóljo to be at someone's disposal
biti dobre (slabe) vólja to be in a good (bad) temper (ali humour), to be of good cheer (in a bad mood)
če te je vólja if you care, if you are so minded, if you are willing
ni me vólja I don't care
slabe vólje je he is out of humour
nisem pri vólji za (kaj) I am not in the humour for (sth)
pri najboljši vólji se ne morem spomniti I can't for the life of me remember
stori po svoji vólji! do as you like!
to je moja poslednja vólja (napisana oporoka) this is my last will and testament
storil sem to proti svoji vólji I did it unwillingly (ali reluctantly)
spraviti koga v dobro vóljo to put someone in a good humour
spravil me je v slabo vóljo he made me cross
on vedno uveljavi svojo vóljo he always has his own way (ali gets what he wants)
pokvariti komu dobro vóljo to ruffle someone's temper
on nima nobene (svoje) vólje he has no will of his own
pri najboljši vólji tega ne moremo napraviti with the best will in the world we just cannot do it
nekako me je vólja, da bi (šel) I have half a mind to (go)
on je brez vsake (svoje) vólje (figurativno) he is a mere rubber stamp
svojo slabo vóljo je stresel name he vented his spleen on me
kjer je vólja, je (tudi) moč where there's a will there's a way
zgodi se tvoja vólja religija thy will be done!

vólk zoologija wolf, pl wolves

morski vólk (riba) wolf fish, (star mornar) old sea-dog, (figurativno) old salt, an old weather-beaten tar; medicina (odrgnjena koža) gall, excoriation; (igrača, vrtavka) top
vólk v ovčji koži wolf in sheep's clothing
lovec na vólkove wolf hunter
krdelo vólkov wolf pack
lačen sem kot vólk I am ravenous
biti lačen kot vólk to be as hungry as a wolf
iti na lov na vólkove, loviti vólkove to go wolf hunting
nasititi vólka in ohraniti kozo (figurativno) to run with the hare and hunt with the hounds
ne more biti vólk sit in koza cela (figurativno) you can't have it both ways
ali vólk lahko spremeni svojo naravo? can the leopard change his spots?
z vólkovi je treba tuliti (figurativno) one must do in Rome as the Romans do

vpíti¹ (kričati) to shout, to cry, to scream

na vse grlo, na vso moč vpíti to shout at the top of one's voice (ali of one's lungs)
vpíti do hripavosti to shout (ali to scream) oneself hoarse
vpíti na pomoč to call (out) for help
vpíti od veselja to shout for (ali with) joy
vpíti po maščevanju to cry out for revenge
vpíti od smeha (od bolečin) to shout with laughter (with pain)
v nebo vpijoč crying (to heaven)
v nebo vpijoča krivica crying injustice
vpíte (kričeče) barve screaming colours pl

vŕh² (predlog)

vŕh tega besides, in addition, moreover
vŕh vsega on top of everything, to top everything
vŕh strehe on top of the roof

vŕh (-a) m

1. cima, vetta, sommità:
najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
kopast, stožčast vrh mammellone, cono
skalnat vrh cima rocciosa
jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
vrh zvonika la cima del campanile
povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
anat. pljučni vrh apice polmonare
valovni vrh cresta d'onda
mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
navt. vrh jamborja riva
hidr. vrh jeza pignone
teh. vrh plamena dardo

2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
vrh jezika punta della lingua
knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite

3. (površina, gladina) superficie:
priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie

4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo

5. apice, culmine, apogeo; punta:
uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese

6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
strankarski vrh il vertice di un partito
konferenca na vrhu conferenza al vertice

7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica

8. (najvišja uvrstitev) cima:
z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica

9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
mera polna do vrha il colmo della misura
pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice

zadíhati to breathe (again); figurativno to feel at ease (again); to respire

zadíhati se to gasp for breath (ali for air); to become winded
bil je precéj zadihan, ko je dosegel vrh he was fairly winded on reaching the top

zasópel out of breath, winded, panting, gasping (for breath)

bil je precéj zasópel, ko je prišel na vrh he was gasping for breath when he reached the top
zasóplo dihati to be puffing and panting