Franja

stupidus 3 (stupēre)

1. osupljen, osupel, ostrmevši, strmeč nad čim, (ves) iz sebe, (ves) omamljen, (ves) (za)prepaden, premrl, odrevenel, presenečen: stupida sine animo asto Pl., quid stas stupida? Pl., populus studio stupidus Ter., fabula te stupidum detinet Ci., omnes stupidi timore obmutuerunt Corn.

2. slaboumen, top, topoglav, bebast, neumen, nespameten, bebav, nepreviden, glup, brezumen, topoumen, budalast, omejen, trapav, stupiden: ut hominem stupidum magis etiam infatuet Ci., stupidum esse Socratem dixit Ci., stupidus maritus Mart., homo stupidissimus Varr., Tert.; metaf. (o stvareh) top: colles Ven.

špík peak; summit; top

štȕk m (n. Stȕck) nizko pog. top

tardo agg.

1. knjižno len; ekst. počasen, okoren; pren. top

2. pozen (tudi pren.):
tardo barocco pozni barok
tarda età visoka starost
a notte tarda pozno ponoči

3. zapoznel

tardus 3, adv. -ē

1. počasen, obotavljiv, mudljiv, kasen, pozen, zaostajajoč (naspr. celer, citus, velox, agilis, sedulus): homo, pecus Ci., provisor utilium H. ki se prepozno domisli koristnega, gradus (sc. boum) O., Apollo Pr., asellus, iuvenci V., asinus Aug., iumenta Sen. ph., avis Plin. (menda) droplja, qui sunt segnes et tardi Sen. ph., tardis flexibus errat (se vije) Mincius V., ubi reliquos esse tardiores vidit C., proci loripedes, tardissumi Pl., erimus inter fortes fugacissimi, inter fugaces tardissimi Sen. rh., tarde crescere V., tarde credere O. počasi, slednjič, stellae tum celerius moventur, tum tardius Ci., tardissime iudicare Ci.; z abl.: vulnere tardus V. = oviran, oslabljen; tardus in cogitando Ci., tardior in scribendo Q., in decedendo erit (sc. Bibulus), ut audio, tardior Ci.; ad iniuriam tardiores Ci., eo tardior ad discedendum fui, quod … Ci., tardiores ad iudicandum Ci., tardiores ad danda (accipienda) beneficia Sen. ph.; z gen.: fugae Val. Fl.; z inf.: et nectere tectos numquam tarda dolos Sil.; subst.: minus est gravis Appia tardis H. počasnim popotnikom; o abstr.: subvectio L., tarda fluunt tempora H.; pesn.: tardi menses V. počasni = dolgi (poletni) meseci, V., nox O., V. počasna, kasna = ki noče preteči.

2. ki (kar) naredi človeka počasnega, upočasnjujoč, ovirajoč: vetustas O., senectus, podagra H., tarda et contraria bellum incohaturo T. različne težave (težkoče) in ovire.

3. metaf. počasen, len, leniv, lenoben, top, topoglav, topoumen, neumen, omejen, trapast, sanjav, mlačen, zasanjan starejše kesnoglav, kesnoumen: tardus es Ter., ingenium, mentes Ci., indociles tardique sunt Ci., hebetes illi et supra modum tardi Plin. iun., si qui forte sit tardior Ci., illi tardo cognomen pingui damus H., sensus hebetes et tardi Ci.; subst.: laborat magister docens tardos Aug. topoglavce, topoumneže; (o govoru) preudaren, pretehtan, previden, oprezen: principia (sc. dicendi) tarda sunt Ci., tarda et supina compositio Q., stilus, pronuntiatio Q.

4. pozen, kasen = pozno, kasno prihajajoč (nastopajoč, pojavljajoč se): necessitas leti H., fata H., poena Ci., portenta deûm Ci., noctes V., tarde, immo iam sero (prepozno) Petr., triennio tardius triumphare Ci., tardissime Lentulus venit Ci.

taub gluh (gegen za); [Nuß] Nuss: piškav; Stein: mrtev; Gestein, Pflanzenkunde Blüte: jalov; Finger: odrevenel; Gefühl: top; taubes Gestein Bergbau jalovina; sich taub stellen delati se gluhega

tč. (= točka) Pkt. (Punkt); točka dnevnega reda: TOP (Tagesordnungspunkt); znotraj členov: Z (Ziffer)

teilnahmslos otopel, top, brezčuten, apatičen

tême summit; apex, pl -es, apices; top

tême glave crown of the head; anatomija vertex, pl -es, -ices

tocít -ă (-ţi, -te) adj.

1. top

2. oguljen, izrabljen

tȕbast -a -o top: tubast nos

tun -uri n top

tȕnjav -a -o top, topoglav; -ōst ž topoglavost

tûp túpa túpo, dol. tûpī -ā -ō, komp. tȕpljī top: -o oružje; -i kut, ugao; tup kljun, zvuk, bol, pogled, osjećaj; on je suviše tup za ovaj posao

tȕpav -a -o
1. topoglav: biti -e pameti
2. top: -o lice i mrtav pogled; -ōst ž topoglavost, čopost

unpointed [ʌnpɔ́intid] pridevnik
nepriostren, top
figurativno brez poante

vacant [véikənt] pridevnik (vacantly prislov)
prazen, nezaseden, prost; izpraznjen, vakanten; nenaseljen, pust; brezdelen, brez dela, prost; duhovno odsoten (pogled), breizrazen, top, brez vsebine
pravno brez gospodarja, neoddan v najem (hiša); neobdelan (zemlja)

in my vacant time v mojem prostem času
vacant hours ure brezdelja
a vacant lot ameriško nezazidana parcela
to apply for a vacant place prositi za nezasedeno (prosto) službeno (delovno) mesto

vacuous [vǽkjuəs] pridevnik (vacuously prislov)
prazen, nepopoln, nenapolnjen
figurativno brezizrazen, top (pogled); puhel, brez vsebine; bedast; brezdelen

a vacuous life brezdelno, prazno življenje
a vacuous stare, remark top pogled, bedasta (puhla) opazka

vŕh¹ (drevesa itd.) top; (gore) summit, peak; pinnacle; apex, pl -es, apices

na vŕhu (zgoraj) on top of, at the top of, atop
z vŕha from the top
na vŕhu lestve at the top of the ladder
vŕh strehe the top of the roof
vŕh glave the top of the head
vŕh gore the top of a mountain
vŕh stene, zidú the top of a wall
vŕh trikotnika the apex of a triangle
konferenca (sestanek) na vŕhu politika summit conference (meeting)
biti na vŕhu drevesa to be at the top of the tree
z vŕha do tal from top to bottom
doseči vŕh to reach the top, tehnika to reach the peak

vŕhnji upper; top(-)

vŕhnji predal top drawer