Franja

Rechtsverdreher, der,

1. kdor po svoje obrača zakone

2. paragrafar (ironisch za pravnike, odvetnike)

re-clāmō -āre -āvī -ātum (re in clamāre)

1. klicati komu (nas)proti, klicati proti čemu, (glasno) klicati (vpiti) „(da) ne“, (glasno) nasprotovati, (glasno) ugovarjati, (glasno) oporekati, (glasno) upirati se, (glasno) pobijati kaj, kriče kazati svoje nezadovoljstvo (svojo nevoljo): vehementer ab omnibus reclamatur Ci.; z dat.: Plin. iun. idr., ei reclamare, eius promissis reclamare Ci.; z ACI: Suet. idr., reclamant omnes vindicandam iniuriam Ph.; z odvisnim finalnim stavkom: iudices, ne is iuraret, reclamasse Ci.; z neodvisnim (direktnim) govorom: ubi coepi crimen attingere, reum destinare, adhuc tamen sine nomine, undique mihi reclamari Plin. iun., tunc praetorem ei, cuia res erat, dixisse advocatum eum non habere, et cum is, qui verba faciebat, reclamasset: „Ego illi … “ Gell.; s splošnim acc. = kaj v ugovor omenjati, ugovarjati: nunc de iis dicendum est, quae mihi quasi conspiratione quadam vulgi reclamari videntur Q.; z in z acc. kot jur. t.t. = zahtevati kaj, lastiti si kaj, prilaščati si kaj, polaščati se česa: ex possessione servitutis in libertatem reclamare Paul.; pren.: quoniam ratio reclamat vere Lucr. glasno nasprotuje.

2. pesn. metaf. odmevati, odjekati, odzivati se, oglašati se v odgovor (z dat.): scopulis illisa reclamant aequora V., plangoribus arva reclamant Stat., unique si quando canenti mutus ager domino reclamat Stat.

3. glasno klicati: dominam nomine reclamare Val. Fl., rursus Hylan et rursus per longa avia Val. Fl.

redákcija ž (fr. redaction < lat. )
1. redakcija, uredništvo: redakcija časnika; redakcija Dela, Politike, Borbe, Komunista, Večernjih novosti, Oslobođenja
2. priređivanje, obrada teksta, materijala za objavu, za štampu: redakcija leksičnega gradiva za Slovar slovenskega knjižnega jezika
3. stari crkvenoslovenski jezik koji kao književni jezik u slovenskim zemljama izvan Makedonije od X. stolj. dalje prima naročito glasovne uticaje narodnih jezika svoje sredine: češko-moravska, makedonska, bolgarska, srbska, hrvaška, ruska redakcija

refoulé, e [rəfule] adjectif, familier ki je zatrl svoje (zlasti spolne) nagone

re-locō -āre -āvī -ātum (re in locāre)

1. zopet (znova, ponovno, spet) spraviti (spravljati) na svoje mesto, zopet (znova, ponovno, spet) urediti, zopet (znova, ponovno, spet) uravnati: articulum, linguam Cael.

2. zopet (znova, ponovno, spet) dati v najem: Ulp.

remark² [rimá:k] prehodni glagol
opaziti, zaznati; pripomniti, komentirati, kritizirati; opozoriti (na)
neprehodni glagol
izreči svojo sodbo (on, upon na)
dati svoje pripombe, pojasniti, povedati svoje stališče (on, upon o, gledé)

to remark on s.th. omeniti kaj
allow me to remark that it is getting late dovolite, da vas opozorim, da je že pozno
he remarked on her laziness imel je pripombo gledé njene lenobe

renege [riníg, riní:g] prehodni glagol
(kartanje) ne pokazati barve, ne igrati iste barve; prekršiti pravilo igranja
pogovorno ne držati svoje obljube; goljufati
prehodni glagol
(redko) zatajiti

respectivement [-ktivmɑ̃] adverbe vsak s svoje atrani; obojestransko, vzajemno

ils ont présenté respectivement leur demande vsak s svoje strani je vložil prošnjo

respōnsitō -āre -āvī (frequ. k respōnsāre) povedati, izrekati svoje mnenje, dajati odgovor(e) (o pravnikih); abs.: summos fuisse in civitate nostra viros, qui id interpretari populo et responsitare soliti sint Ci., se responsitando et lectitando et scriptitando ne impediat Ci., responsitare publice de iure Gell., Ulp. (Dig.).

rest⁵ [rest] samostalnik
zgodovina kavelj na oklepu srednjeveškega viteza, v katerega je zataknil svoje kopje pri napadu na nasprotnika

retainer [ritéinə] samostalnik
(vnaprej dana) plača, nagrada, honorar; predujem, ara (odvetniku, branilcu, zagovorniku, pravnemu zastopniku), pavšalni honorar
pravno formalno zadržanje (česa) kot svoje lastnine; dovoljenje za tako zadržanje
zgodovina spremljevalec, član spremstva, vazal, sluga

Rōscius 3 Róscij(ev), ime rim. rodu, od katerega so najbolj znani

1. Q. Roscius Gallus Kvint Roscij Gal, suženj iz Selonija pri Lanuviju, si je kupil svobodo in se potem preimenoval. Bil je najslavnejši gledališki igralec svojega časa v Rimu, Ciceronov prijatelj in učitelj deklamacij; umrl je okrog l. 62: Ci.; apel. Róscij = prvak v svoji stroki, največji strokovnjak na področju svoje stroke: Ci., Plin. — Od tod adj. Rōsciānus 3 Róscijev: imitatio Ci.

2. S. Roscius Amerīnus Sekst Roscij iz Amerije je v času Sulovih proskripcij izgubil po krivem obtoženega očeta; pred obtožbami, češ da je ubil svojega očeta, ga je l. 80 uspešno branil Cicero (govor je še ohranjen): Ci., Gell.

3. L. Roscius Otho Lucij Roscij Oto(n), Ciceronov prijatelj, je kot ljudski tribun l. 67 predlagal po njem imenovani zakon lex Roscia, ki je vitezom odkazoval prvih 14 klopi v gledališču: Ci., Iuv. — Od tod adj. Rōscius 3 Róscijev: lex Roscia Ci.

4. L. Roscius Fabatus Lucij Roscij Fabat, Cezarjev legat v Galiji: Ci. ep.

sailer [séilə] samostalnik
jadrnica; ladja gledé na svoje plovne sposobnosti

this ship is a good (heavy) sailer ta ladja hitro (počasi) plove
fast sailer hitra jadrnica

satellizzare v. tr. (pres. satellizzo)

1. poslati v vesolje satelit

2. satelitizirati, podrediti drugo državo, vključiti v svoje vplivno območje

sauvegarder [sovgarde] verbe transitif ščititi, varovati, braniti; figuré vzeti koga v svoje okrilje, varstvo, zaščito

sauvegarder ses libertés politiques, ses intérêts ščititi, ohraniti svoje politične svoboščine, svoje interese

say out prehodni glagol
odkrito izreči, pojasniti, povedati svoje stališče

self-conscious [selfkɔ́nšəs] pridevnik
filozofija zavedajoč se svojega obstoja, svoje eksistence; pozerski
figurativno zmeden, v zadregi, ženiran, nesproščen

to make s.o. self-conscious oplašiti koga

self-importance [selfimpɔ́:təns] samostalnik
domišljavost, nadutost, občutek svoje lastne pomembnosti (važnosti); precenjevanje samega sebe

self-important [selfimpɔ́:tənt] pridevnik
domišljav, nadut, poln svoje važnosti, ošaben

self-surrender [selfsəréndə] samostalnik
odreka svoje osebnosti