Franja

mlín (-a) m

1. mulino:
mlin klopota il mulino cigola, scricchiola
pren. jezik ji teče kot mlin ha una lingua che spazzerebbe il forno
parni, ročni, vodni mlin mulino a vapore, a mano, ad acqua
valjčni mlin, mlin na veter mulino a martelli, a vento
plavajoči mlin mulino natante, galleggiante

2. macina, mola; molazza:
grozdni, sadni mlin macina per uva, per frutta
kavni mlin macinacaffè
agr. mlin za kosti tritaossa

3. igre mulinello; tria; zool. stomaco trituratore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. neprestano vrteti svoj mlin non far che parlare
pren. goniti, speljavati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. boriti se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
PREGOVORI:
mlin ne melje brez vode il mulino non macina senz'acqua

mlín molino m

parni (vodni, na veter) mlin molino de vapor (de agua, de viento)
ročni mlin za kavo molinillo m de (ali para) café
valjčni mlin molino de cilindros
boriti se proti mlinom na veter (fig) luchar contra molinos de viento
to je voda na njegov mlin (fig) eso es agua para su molino, eso le viene muy a propósito
napeljati vodo na svoj mlin (fig) llevar el agua a su molino

na

1. (kje) : sobre; en; a; de

na mizi sobre la mesa
na deželi en el campo
na svetu en el mundo
na razstavi en la exposición
na ulici en la calle
na cesti za X. en la carretera de X.
na trgu en el mercado
na plesu en un baile
na univerzi en la universidad
na potovanju de viaje
na obisku de visita
biti na lovu estar de caza

2. (kam) sobre, encima de; a; de; por; hasta; para

iti na pošto ir a Correos
iti na kmete ir al (ali de) campo
pasti na zemljo caer a tierra
položiti na mizo poner sobre (ali encima de) la mesa

3.

na moj predlog a propuesta mía
na moj ukaz por orden mía
na njegov nasvet siguiendo su consejo
na mojo prošnjo a petición mía
na mojo iniciativo por iniciativa mía
na osnovi (temelju) en virtud de, basándose en
na pamet de memoria
na ta način de este modo
na slepo (srečo) al azar
na obroke a plazos
na svoj riziko por su riesgo
na primer por ejemplo
na kredit a crédito
na prodaj a la venta
na svidenje! ¡hasta la vista!; ¡adiós!

načín manner; mode; way; method; style; fashion; arhaično wise

na ta načín in this way (ali manner), by this means, thus, arhaično in this wise
na isti načín in the same way (ali manner)
na sličen načín in a similar way, arhaično in like manner
na vsak načín by all means
na ta ali oni načín one way or another, by hook or by crook, by fair means or foul
na lep načín in style, in fine style
na nelep (neokusen) načín in poor style
na slovesen načín ceremoniously, arhaično in solemn wise
na tak načín, da... in such a way that...
na kakšen načín? in which way?, how, by what means?
na noben načín by no means, on no account, not at all, arhaično nowise, in no wise
na neki načín in a way, in some way, in some fashion
na vse mogoče načíne in every possible way
na podoben načín similarly, arhaično in like wise (ali manner)
na drug(ačen) načín in some other way
na kakršenkoli načín in any way
na svoj (lasten) načín in one's own way
glagolski načín gramatika mood
načín plačevanja mode of payment
načín življenja way (ali style, mode) of life, life-style
produkcijski načín mode of production
prikazal je stvar na svoj načín he gave his own version of the affair
načín dela way of doing things, mode of work
načín in višina obdavčevanja mode and rate of taxation

načín (-a) m modo, maniera; modalità:
analitični, znanstveni način mišljenja modo analitico, scientifico di pensare
ročni, strojni način izdelave fabbricazione a mano, meccanica
ameriški način življenja stile di vita americano
slikati v realističnem načinu dipingere realisticamente
na noben način in nessun modo
na vsak način in, ad ogni modo
na nek način in un certo senso
gastr. na ... način all'usanza, alla
na kitajski način all'usanza cinese, alla cinese
to ni način non è così che si fa, così non si fa
na svoj način ima prav a modo suo ha ragione
truditi se na vse (mogoče in nemogoče) načine sforzarsi, impegnarsi in tutti i modi
gastr. špageti na oglarski način spaghetti alla carbonara
lingv. glagolski način diatesi, forma
trpni, tvorni način forma passiva, attiva
prislovno določilo načina complemento di modo
muz. tonovski način tonalità, tono, modo
durov, molov tonovski način modo maggiore, minore
strojn. način delovanja regime
način izražanja lit. periodare; lingv. tono
način mišljenja modo di pensare; mentalità
obl. način oblačenja foggia, tono
lit. način pisanja usus scribendi, modo di scrivere
pren. način življenja treno di vita

načín modo m ; manera f

na kakšen način? ¿de qué modo?
na španski ... a la (manera) española
na ta način de este modo, así, de este manera
na ta ali oni način de uno u otro modo
na kakršenkoli način de algún modo
na lep način en (ali con) buenos modos
na svoj način a su manera
na noben način de ningún modo, de ninguna manera
na isti način del mismo modo
na vse mogoče načine de todas las maneras posibles

nadčloveški pridevnik
1. (o velikem naporu) ▸ emberfeletti, emberfölöttiV boju z zemeljskim plazom so bili potrebni nadčloveški napori. ▸ A földcsuszamlással szembeni harcban emberfeletti erőfeszítéseket kell tenni.Pri svojem ustvarjanju je vztrajala z nadčloveško disciplino, bila je neomajna in predana, edinstvena kot slikarka. ▸ Alkotómunkájában emberfeletti fegyelmet tanúsított, megingathatatlan volt és odaadó, festőként pedig egyedi.

2. (nadnaraven; nezemeljski) ▸ emberfelettiGrešiti je človeško, angeli kot nadčloveška bitja pa torej naj ne bi bili sposobni grešiti. ▸ Vétkezni emberi dolog, és az angyaloknak mint emberfeletti lényeknek nem szabadna vétkezniük.Zlahka se zavejo, da jih obdaja nevidna, nadčloveška sila, in zato razvijejo svoj lastni verski sistem, da se z njo povežejo. ▸ Könnyen tudatosul bennük, hogy egy láthatatlan, emberfeletti erő veszi őket körül, és ezért kialakítják saját hitrendszerüket, hogy kapcsolatba lépjenek vele.Od zdravnikov nihče ne pričakuje čudežev, vsevednosti ali kakšnih drugih nadčloveških sposobnosti. ▸ Senki sem várja el az orvosoktól, hogy csodatévők, mindentudók legyenek, vagy más emberfeletti képességgel rendelkezzenek.

nagradíti to award a prize; to reward; to recompense; to pay a premium; to remunerate; (trud) to remunerate, to tip, arhaično to gratify

boš nagrajen za svoj trud you will be rewarded (ali remunerated) for your trouble

naj|ti¹ (-dem) finden, auffinden (ponovno [wiederfinden] wieder finden, dol/gor/nazaj … herunterfinden/hinauffinden/zurückfinden …); vorfinden; ponesrečence pod ruševinami, plazovi ipd.: bergen
najti (pot) ven (iz) herausfinden (aus)
najti pot v den Eingang finden, figurativno Eingang finden (in)
najti doma človeka: antreffen
ki ga ni mogoče najti unauffindbar
figurativno ne najti besed nach Worten ringen
ne najdem besed ich bin sprachlos, mir fehlen die Worte
ne najti milosti v (čigavih) očeh vor jemandes Augen keine Gnade finden
najti svoj mir zur Ruhe kommen

naklèp intention, design; plan

izmisliti naklèp to think out a plan
snovati naklèp to plan, to make a plan
izvesti svoj naklèp to gain one's end
izpeljati naklèp to carry out a plan

napeljáti (-péljem) | napeljeváti (-újem) perf., imperf.

1. infilare, introdurre (filo e sim. nel cappio)

2. mettere, posare, installare, tendere:
napeljati vrv od drevesa do drevesa tendere una corda da un albero all'altro
napeljati elektriko installare la corrente

3. deviare (tudi ekst.), indirizzare, far cadere:
napeljati vodo v jezero deviare l'acqua nel lago
napeljati pogovor drugam deviare, far cadere il discorso su altri temi

4. indurre, spingere (qcn. a):
koga napeljati na umor indurre uno a commettere omicidio

5. (nanositi) portare, trasportare:
pren. napeljati vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino

naučíti (-ím)

A) perf. insegnare, istruire (tudi ekst.):
naučiti koga brati, pisati, šofirati insegnare a uno a leggere, scrivere, guidare
naučiti koga lepega vedenja insegnare a uno la buona educazione, le buone maniere
pren. naučiti koga kozjih molitvic fare una lavata di capo a
pren. naučiti koga pameti riportare uno alla ragione

B) naučíti se (-ím se) perf. refl. imparare; impratichirsi:
naučiti se kuhanja imparare a cucinare
naučiti se na pamet imparare a memoria
naučiti se česa na svoj račun imparare qcs. a proprie spese
naučiti se tipkanja impratichirsi a battere a macchina
naučiti se slabo, za silo imparacchiare, imparucchiare
človek se na napakah uči sbagliando si impara
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janezek zna impara l'arte e mettila da parte

nauk samostalnik
1. (spoznanja; teorija) ▸ tanítás, tanDarwin na podlagi opazovanj s potovanja kasneje utemelji razvojni nauk. ▸ Darwin az utazásai során tett megfigyelései alapján később megalapozta a fejlődéstant.Vsaka verska skupnost ima pravico, da svoje knjige predstavlja ljudem in širi svoj nauk. ▸ Minden vallási közösségnek joga van bemutatni a könyveit az embereknek, illetve terjeszteni tanait.
2. (sporočilo ali nasvet) ▸ tanulságOtroci so opero razumeli kot pravljico z moralnim naukom, v kateri dobro slavi zmago nad zlom. ▸ A gyerekek erkölcsi tanulságot tartalmazó meseként értelmezték az operát, amelyben a jó győzedelmeskedik a rossz felett.Iz naučene lekcije raje potegnite nauk, ki vam bo prav kmalu zelo koristil. ▸ Inkább vonja le a tanulságokat abból, amit megtanult, és ez hamarosan nagy hasznára válik.
Nauk zgodbe je v tem, da hitrost lahko pelje v nesrečo. ▸ A történet tanulsága tehát az, hogy a gyorshajtás balesethez vezet.

nehvaléžnost ingratitude; ungratefulness; thanklessness

doživeti nehvaléžnost za svoj trud (figurativno) to get no thanks for one's efforts

nepràv adv. (narobe, napačno) male, erroneamente:
neprav ravnati agire male, erroneamente
ni ji neprav, da ji laska non le dispiace che la lusinghi
vsak ima svoj prav in neprav ognuno ha una propria ragione e un proprio torto

nós nose; figurativno, pogovorno snout, žargon nozzle, ZDA schnozzle; humoristično proboscis; (ladje) head; (voh) scent; (vrča) beak, spout; figurativno (graja) rebuke; (vonj) scent, smell

prav pred nósom, izpred nósa under the very nose (of)
na vrat na nós head over heels, in a great hurry, precipitately, helter-skelter
orlovski nós aquiline nose, Roman nose
ploščat nós flat nose
potlačen nós pug nose
velik nós big nose
zakrivljen nós hawk nose, beak, hook nose, hooked nose
zavihan nós turned-up nose
pijančev nós grog-nose
govorjenje skozi nós nasal twang
dobiti jo po nósu (figurativno) to be reproved (ali rebuked, reprimanded, snubbed)
dobil jo je po nósu he went away with a flea in his ear
govoriti skozi nós to speak through one's nose, to speak with a nasal twang
imeti kaj (prav) pred nósom to have something under one's (very) nose (ali in plain view)
imeti dober nós to be keen-scented, (za kaj) to have a good (ali sharp) nose (for something), to have a keen scent (for something)
povsod ima svoj nós (figurativno) he is a busybody
imeti zamašen nós (od nahoda) to have a stuffy (ali stuffed up) nose
iti, hoditi za nósom (delati po nagonu) to follow one's nose
oditi z dolgim nósom to go away with a long face, to go off with a flea in one's ear
obrisati se pod nósom (figurativno) to go away empty-handed, to have one's trouble for nothing, to be left out in the cold
lahko se pod nósom obrišeš za to! (figurativno) you may whistle for it!, pogovorno you'll be lucky!
čistiti si nós (usekniti se) to blow one's nose
krvaveti iz nósa to have a nose bleed
iz nósa mi teče my nose is running
komu kaj pod nós dati to bring something home to someone, to rub it in
visoko nós nositi (figurativno) to turn up one's nose; to be self-conceited
kri mi teče iz nósa my nose is bleeding
premagati koga za dolžino nósú šport to win (ali to beat someone) by a nose
potegniti koga za nós to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone
vlak mi je pred nósom ušel (odpeljal) I missed the train by a hair
ne videti dalj od nósa to see no farther than the end of one's nose
nikoli ne vildiš niti ped pred nósom! you never see an inch before your nose!
ne vidiš ped pred nósom! you can't see beyond the end of your nose!
vihati nós nad to turn up one's nose at, to look down one's nose at, to look disdainfully at (someone)
zaničljivo vihati nós nad to turn up one's nose in disdain at; to sneer at
voditi, vleči koga za nós (figurativno) to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone, to make a fool of someone, to hoax someone
vtikati svoj nós v to pry (ali to nose) into, to poke one's nose into
vtikati svoj nós v tuje zadeve to stick one's nose into other people's business
v vse vtika svoj nós he pokes his nose into everything
zapreti komu vrata pred nósom to shut the door in someone's face, (zaloputniti) to slam the door in someone's face
on ima dober nós za ceneno blago he has a nose for bargains
dati se voditi za nós to be a dupe (of someone)

nós nez moški spol , (voh) odorat moški spol

ladijski nos proue ženski spol, avant moški spol
letalski nos avant moški spol, nez
orlovski, rimski nos nez aquilin (ali en bec d'aigle, busqué, bourbonien)
potlačen nos nez plat (ali épaté, écrasé, camus)
zafrknjen, zavihan nos nez retroussé
imeti dober nos avoir le nez fin, avoir du flair
na vrat na nos précipitamment, en toute hâte, à la hâte
nos vihati faire la moue (ali le dégoûté), rechigner
po nosu dobiti être réprimandé (ali familiarno attrapé), figurativno recevoir un bon savon
vtikati svoj nos v kaj fourrer (ali mettre) son nez dans quelque chose
za nos koga potegniti duper quelqu'un, familiarno bourrer le crâne de quelqu'un, avoir quelqu'un
za nos voditi mener quelqu'un par le bout du nez, jouer un tour à quelqu'un
visoko nos nositi porter le nez au vent
zapreti komu vrata pred nosom fermer la porte au nez de quelqu'un

nós nariz f , narices f pl ; (posode) pico m ; (voh) olfato m ; fig (graja) reptimenda f , reprensión f

kriv (ploščat, orlovski ali rimski, koničast) nariz f torcida (chata, aguileña, en punta)
fin nos (fig) olfato m fino
kri mi teče iz nosa sangro (ali estoy sangrando) por la nariz
koga za nos voditi (fig) burlarse de alg, fam tomar el pelo a alg
pustiti se voditi za nos (fig) dejarse llevar por las narices
ne vtikaj nosu v to, kar se te ne tiče! ¡no te metas en lo que no te importa!
pasti na nos caer de bruces; dar de narices en el suelo
govoriti skozi nos hablar por las narices (ali con la nariz)
iti vedno za nosom fam ir siempre derecho
ostati z dolgim nosom (fig) quedar con un palmo de narices (ali a la luna de Valencia)
dati komu kaj pod nos dar a entender a/c a alg, echarle a/c en (la) cara a alg; fam refregarle a alg por los hocicos
pred nosom komu kaj vzeti quitarle a/c a alg (delante) de la nariz
zapreti komu vrata pred nosom dar a alg con la puerta en los hocicos (ali con un portazo en los narices)
vihati nos fruncir la nariz; arrugar (ali torcer) las narices, torcer la nariz
vtikati svoj nos v kaj meter las narices en a/c (v vse en todo), fam meterse por el ojo de una aguja
visoko nos nositi tener aire altanero, fam picar muy alto
vidim ti to na nosu te lo noto en la cara
ne vidi dljè od nosa no ve más allá de sus narices

nositi¹ (nosim) prinesti človek, žival: tragen (noter hineintragen, ven hinaustragen, naprej weitertragen, naprej pred drugimi vortragen, okoli herumtragen, skupaj s kom mittragen, za kom jemandem nachtragen); težko, s težavo: sich (ab)schleppen mit; dokumente s seboj: mitführen
nositi črnino Trauer tragen
figurativno nositi hlače die Hosen anhaben
figurativno nositi kožo naprodaj seine Haut zu Markte tragen
nositi na plečih achseln
nositi očala eine Brille tragen, Brillenträger/Brillenträgerin sein
figurativno nositi pod srcem otroka: im [Schoße] Schoße tragen, unter dem Herzen tragen
nositi posledice die Konsequenzen tragen
nositi srce na dlani das Herz auf der Zunge haben
nositi steznik sich schnüren
figurativno nositi svoj križ sein Kreuz tragen
figurativno nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
visoko nositi glavo den Kopf hoch tragen, auf dem hohen Pferd sitzen
visoko nositi nos die Nase hoch tragen

notranji glas stalna zveza
(intuicija) ▸ belső hang
Pri odločitvah poslušajte svoj notranji glas in ne nasvetov drugih. ▸ Döntéshozatalkor a belső hangjára hallgasson, ne mások tanácsára.