Franja

malnato agg.

1. pren. neolikan, surov

2. pren. zloben, hudoben

malotru, e [malɔtrü] adjectif nevzgojen, neotesan, surov; masculin teslo, neotesanec, surovež, surovina

conducteur masculin malotru surov voznik

mazacón, -ona surov, neotesan

montuno gorski, hribovski; ameriška španščina surov, neotesan

mùkljiv -a -o dial. vlažen, surov (o lesu): -o drvo

natrésen -a -o osoren, surov: natresen smijeh

necioplít -ă (-ţi, -te) adj.

1. surov, neobdelan

2. neomikan, robat

ramplón, -ona s širokim, debelim podplatom (obuvalo); surov, neobrušen; vsakdanji; šušmarski

ramplónm šušmar

Opicus (tudi pisava z malo opicus) 3 ópski, óskovski, óskijski, óški, apel. = nemoderen, nesodoben, starošégen (starošêgen), starokopiten, Muzam neprijazen, pust, surov, top: Ca. ap. Plin. iun., Gell., vos opici dicitis mihi, quare, quod χάμαξαν Graeci vocant, nos „septentriones“ vocamus? Gell., divina opici rodebant carmina mures Iuv., haec curanda viris? Opicae castiget amicae verba: soloecismum liceat fecisse marito Iuv., nam Cloatius putat eo vocabulo significari sacrum, quo etiam leges sacratae obscatae dicantur; et in omnibus fere antiquis commentariis scribitur Opicum pro Obsco, ut in Titi[n]ni fabula Quinto: „Qui Obsce et Volsce fabulantur, nam Latine nesciunt.“ A quo etiam verba impudentia elata appellantur obscena, quia frequentissimus fuit usus Oscis libidinum spurcarum Fest., nolo enim me mater tua ut Opicum contemnat Fr., et ratis … facundior lucta … arna laudavi beatius Opicum tuum Fr., igitur paene me Opicum animantem ad Graecam scripturam perpulerunt „homines“, ut Caecilius ait, „incolumi scientia“ Fr., nil quaero, nisi quod libris tenetur et quod non opicae tegunt papyri Aus., exesas tineis opicasque evolvere chartas maior quam promptis cura tibi in studiis Aus., Eunus Syriscus, inguinum ligurritor, Opicus magister (sic eum docet Phyllis) muliebre membrum quadriangulum cernit Aus.

opókel -kla -o (əu̯)
1. raspucan, ispucan: -a gorska stena
2. grub, surov: -e šale

ordinario reden, stalen; navaden, vsakdanji, poprečen; surov, neotesan

juzgado ordinario sodišče I. stopnje
precio ordinario prodajna cena
de ordinario navadno
no se sale de lo ordinario ni nič posebnega
gastos ordinarios tekoči izdatki

ostrogot(h), e [ɔstrɔgo, ɔt] adjectif, familier barbarski, neotesan, divji, surov; masculin surovež, neotesanec, barbar; vzhodni Got

outlandish [autlǽndiš] pridevnik (outlandishly prislov)
tuj, inozemski; čuden, nenavaden; surov, barbarski; zaostal; oddaljen (kraj)

primitivo

A) agg.

1. primitiven, prvobiten, začeten

2. pren. preprost, neuglajen, surov

3. primitiven, na nižji razvojni stopnji

B) m (f -va)

1. primitivec, primitivka

2. primitivnež; naivnež, preprostež; neotesanec, surovež

C) m umet. primitivec

rabiat brezobziren, surov; skrajen

raw¹ [rɔ:] pridevnik (rawly prislov)
surov, presen, nekuhan, premalo kuhan; (o zemlji) neobdelan; nepredelan; grob; nepobarvan; čist, nerazredčen, nepomešan (o alkoholu); nezvaljan (o suknu); nestrojen; nepreden (o volni); (o rani) odrt, krvav, odprt, vnet (with od)
boleč, občutljiv; (o klimi, vremenu) oster, mrzel in vlažen
figurativno neizkušen, nezrel, začetniški, nov, nevešč, neizvežban (in, at v)

raw brick nežgana opeka
raw cream smetana iz nekuhanega mleka
raw deal surovo, brutalno, kruto in krivično ravnanje
raw material ekonomija surovina
raw oil surovo olje
raw recruits začetniški, neizkušeni, neizurjeni rekruti
raw silk surova svila
a raw workman delavec začetnik
raw head and bloody bones strašilo za otroke, bavbav, volkodlak; mrtvaška lobanja s prekrižanima golenicama
a raw head and bloody bones story grozljiva, pošastna zgodba

rigidus 3, adv. -ē (rigēre)

1. okorel, odrevenel, okrepenel, skrepenel, otrdel, otrpel, premrl, tog, trd(en), strjen, močen (močan), negiben, rigíden: rigidus ensis, rigida hasta V., silex, anguis O., crura rigida Ci. togi, cervix L., tectorio rigide obsolidato Vitr.; subst.: rigida (sc. mentula) mea Cat.; analogno: rigidus custos ruris O. = Priapus (po njegovem spolovilu); occ. od mraza trd, z(a)mrznjen, zmrzel: tellus Boreā rigida V., rigida aqua O., rigidum frigus Lucr. strjajoč, skrepenevajoč; metaf. adv. v ravni smeri, naravnost: rigide pilam mittere Sen. ph.

2. kvišku štrleč, kvišku moleč: quercus V., mālus, columna, capillus O., hominem rigidum figuravit Lact. pokončnega.

3. metaf.
a) trd, stalen, nespremenljiv, nepremičen, neomajen, neupogljiv, strog: innocentia L., vultus O., sententia Plin. iun., Stoicarum sapientia Sen. ph., senex, censor O., satelles H., omnes rigide (strogo) submovere O., disciplinam militarem … rigidius astrīngere Val. Max. močneje nategniti = strožje držati vojaški red.
b) trd, utrjen: Sabini H., Getae H., fossor Mart.
c) divji, silovit, ljut, krut, grozovit, krvoločen: ferae O., Mars O.
d) neuglajen, surov, neokreten, trd, nespreten, neroden: mores O., signa rigidiora Ci. slabo obdelani, stoliditas rigidissima Arn.

robust [robʌ́st] pridevnik (robustly prislov)
krepak, močan, čvrst, mišičast, žilav, robusten; čil, zdrav; vztrajen, vzdržljiv; surov, neotesan; grob, glasen

robust mind močan duh (mislec)

roh surov (tudi figurativ); Kompost: svež; Entwurf, Schätzung: grob; Erz, Fell usw.: neobdelan; wie ein rohes Ei behandeln delati kot z jajcem

rough¹ [rʌf] samostalnik
hrapavost, neravnost; surovo stanje; surovost, grobost; neprijetne stvari, težki trenutki, surova stran življenja; težaven teren; surov, neotesan človek, neotesanec, prostak

in the rough v surovem, neobdelanem stanju
the rough(s) of life neugodnosti življenja
over rough and smooth v slabem in v dobrem
it is true in the rough v glavnem je to res
to take s.o. in the rough vzeti koga, kakršen je
to take the rough with the smooth enako spreje(ma)ti dobro in slabo, vzeti stvari, kot pač pridejo
to work in the rough grobo izdelati