Franja

Zadetki iskanja

  • cardō -inis, m (prim. gr. κραδάω, κραδαίνω vihtim, maham, omahujem, κόρδαξ ples)

    1. vratni tečaj, stežaj; pri starih Rimljanih so bili tečaji navpično v vrata zabiti roglji, tako da so se vrteli v blazinah, pritrjenih na podboju: Pl., Luc. fr., Varr. fr., Plin. idr., foribus cardo stridebat ahenis V., emoti procumbunt cardine postes V., cardinem vertere V., O. ali versare O. vrata odpreti (odpirati); od tod cardines
    a) obdelani kosi lesa, ki se drug v drugega začepljajo: cardo masculus rogelj, čep, c. femina blazinica, teč: Vitr.
    b) zvezana venčna konca: Plin.

    2. astr. točka, okoli katere se kaj vrti, vrtišče, tečaj, najpogosteje severni tečaj: Vitr., Sen. tr., Lucan., Stat., c. caeli Varr. severni tečaj, cum sim sub cardine mundi O. pod severnim tečajem, duplex c. Ci. poet. zemeljska os z obema tečajema, cardines mundi Col., Plin. oba zemeljska tečaja; od tod tudi stran neba, stran sveta, pas: Stat., totidem (quattuor) mundi cardines Q., c. Eous, Hesperius, occiduus, medius Lucan., meridianus, occidentalis, septentrionalis Veg., frigoris Arn. mrzli pas, omnes illius cardinis populi Fl.; središče, center, o zemlji, ki je po prepričanju starodavnikov središče vesolja: Plin. (II, 64, 64), o mesecu: Plin. (II, 9, 6), c. convexitatis Plin. središče in težišče, hemisphaerii Varr.; anni c. Plin. poletni sončni obrat, poletni kres, temporum cardines Plin. obdobje letnih časov; extremus c. Sen. tr., Lucan. starost; pri zemljemercih mejna črta, razmejitvena črta, mejnica, mejilnica, ki so jo na polju potegnili od juga proti severu: Plin.; od tod mejna črta nasploh: qui... Anconam velut cardinem haberent L., terminus est nunc imperii vestri mons Taurus: quidquid intra eum cardinem est, nihil longinquum vobis videri debet L.

    3. pren. vrtišče = preokret, glavna točka, glavna stvar, glavna okoliščina: Val. Max., Lact., Arn., haud tanto cessabit cardine rerum V. ob tolikšnem preokretu položaja, cardine summo verti Val. Fl. biti v največji nevarnosti, factorum in cardine summo Stat., causae, litium c. Aug., tantae rei cardinem in arte tua non videbam Aug.
  • casse-gueule [kasgœl] adjectif, invariable nevaren, vratolomen; nepremišljen, nepreviden; masculin nevarna stvar; močno žganje; populaire vojna

    affaire féminin casse-gueule nevarna, tvegana zadeva
    sentier masculin casse-gueule vratolomna steza
  • catch-penny [kǽčpeni] samostalnik
    malovredna stvar, ki se dobro prodaja
  • cencio m (pl. -ci)

    1. cunja, capa, krpa:
    cencio da spolverare krpa za prah
    bianco come un cencio lavato pren. bled kakor zid
    crollare come un cencio pren. omedleti
    coperto di cenci oblečen v cape

    2.
    cappello a cencio mehak klobuk

    3. pren. ničvredna stvar, capa:
    uscire dai cenci pren. izkopati se iz revščine
    PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež je vedno vsega kriv; za revežem vsak pes laja
  • cert [sə:t] samostalnik
    sleng zanesljiva stvar, gotovost

    dead cert čisto gotovo
  • cervus -ī, m

    1. rogata žival, jelen: Varr., Lucr., V., H. idr., vincere cervum cursu Pl., Theophrastus... accusasse naturam dicitur, quod cervis et cornicibus vitam diuturnam,... hominibus... tam exiguam vitam dedisset Ci. est bos cervi figurā C., pavidi formidini cervi O.; tres litore cervos prospicit errantes V. (Aen. I, 184) licentia poëtica = antilope, ker jeleni ne živijo v Afriki.

    2. pren.
    a) rogovila, rogovilasta stvar: cervi Varr., C., L., Tib., Sil. viličasti koli za odvračanje sovražnika, viličasti naperki, rogovile, humilīs habitare casas et figere cervos Serv. (menda rogovile za postavljanje šotorov ali izraz za jelenji lov = jelene pobijati).
    b) opornik vinske trte: Tert.
  • chaff1 [ča:f] samostalnik
    pleva, rezanica
    figurativno malenkost, ničvredna stvar; draženje, nagajanje

    a grain of wheat in a bushel of chaff kapljica v morju
    I am too old a bird to be caught with chaff nisem tako neumen, ne grem na limanice
    to sort the wheat from the chaff ločiti zrnje od plev
  • cheese-paring [čízpɛəriŋ]

    1. samostalnik
    sirova skorja
    pogovorno ničvredna stvar; skopost

    2. pridevnik
    skop
  • chita ženski spol golenica (goveda); ničvredna stvar

    a la chita callando skrivaj; hoté, s premislekom
    dar en la chita zadeti cilj
  • choke-pear [čóukpɛə] samostalnik
    botanika divja hruška
    figurativno neprijetna, težko prebavljiva stvar
  • chosette [šozɛt] féminin stvarca, majhna stvar
  • ciabatta f

    1. copata; ponošen čevelj, šveder:
    essere nelle ciabatte di qcn. pren. biti na mestu, v koži nekoga
    stare in ciabatte pren. biti neoblečen, ne nared za odhod z doma
    trattare qcn. come una ciabatta pren. s kom grdo, poniževalno ravnati

    2. pren. ničvredna, obrabljena stvar; ekst. starček, starka

    3. (štruca kruha)
  • cicca2 f

    1. čik, ogorek; pog. šalj. cigareta, čik:
    mi dai una cicca? ali mi daš čik?

    2. pren. ničvredna stvar:
    non valere una cicca biti brez vrednosti, ne veljati piškavega oreha
  • cinch1 [sinč] samostalnik
    trebušni jermen (konja)
    ameriško, pogovorno trden stisk
    ameriško, sleng varna, gotova stvar; igračka

    It's a cinch drži ko pribito
  • clinker [klíŋkə] samostalnik
    žlindra, strjena lava; močno žgana opeka
    britanska angleščina, sleng sijajna stvar; fant od fare
  • clipper [klípə] samostalnik
    strigač
    sleng odlična stvar ali oseba; hitra ladja ali konj
    ameriško transportno letalo
    množina škarje
  • cocasserie [kɔkasri] féminin smešnost, komičnost, komična stvar
  • commodity [kəmɔ́diti] samostalnik
    koristna stvar; blago, proizvod
    arhaično udobnost
  • conjunct2 [kəndžʌ́ŋkt] samostalnik
    združena oseba ali stvar
  • cōnsecrātiō -ōnis, f (cōnsecrāre)

    1. posveče(va)nje, posvetitev: Fl., domūs, aedium, bonorum Ci., an consecratio nullum habet ius, dedicatio est religiosa? Ci., unum ostende verbum consecrationis in ipsa tua lege Ci., c. legis aut poenae Ci. razglas neomajnosti; met. posvečena stvar, posvečeno: Vulg.

    2. occ.
    a) posvetitev podzemeljskim bogovom = prekletev, prekletstvo: capitis consecratione foedus sacrosanctum esse confirmas? Ci.
    b) urok, uročitev, urekanje: Tert.; met. posvečeno sredstvo zoper urok, amulet: Lamp.
    c) posvečevanje (posvetitev) duhovnikov, v duhovnika: pozni Icti.

    3. posvetitev, pobože(va)nje: falsae consecrationes Lact.; poseb. (v cesarski dobi) poboževanje, pobožitev, sprejem cesarjev med bogove: Claudio (a senatu decretum) censorium funus et mox consecratio T., defunctum nullo praeterquam consecrationis honore dignatus Suet.