Franja

nagíb (breg) slope, incline, inclination, leaning, slant; (vzpon) gradient, acclivity, (navzdol) declivity; (ladje, zgradbe) list, tilt; figurativno motive (za for), impulse

blag nagíb (strmina) gentle slope

obliquo agg.

1. poševen; nagnjen:
piano obliquo fiz. strmina

2. pren. posreden:
venni a saperlo per vie oblique posredno sem zvedel

3. pren. nepošten:
mire oblique nepoštene namere

4. jezik odvisen:
casi obliqui odvisni skloni

òcjedit -a -o (ijek.), òcedit -a -o (ek.) strm: -a zemlja strma reber, kjer se zemlja kmalu ocedi; -ōst ž strmina

rīpa -ae, f (prim. gr. ἐρείπω prevračam, rušim, ἐρίπνη prepad, strmina, ἐρείπια razvalina) breg, obala, in sicer klas. le rečni breg ali potočni breg (medtem ko je litus morski breg, morska obala, ora morsko obrežje, primorje): L., V., H., Auct. b. Alx., Plin. iun. idr., utraque ripa fluminis C., ripa magni fluminis Ci., ripae declives O., flumina pro ripis litora pulsant O., plausus militum litoribus ripisque resonabat Cu., municipales qui sunt circa ripam fluminis Padi et oras Vitr., ripae potius sunt quam litora Mel.; pl. (o enem bregu) = rečno obrežje, obrežje reke: (sc. fugientium) alii in aquam ruebant, alii cunctantur in ripis L.; pesn. in poklas. morski breg, morska obala: H., Plin. idr.; pren.: ripis superat mihi atque abundat pectus laetitiā meum Pl.

2. pesn. tok, val: per pice torrentīs ripas adnuit V.

rise^*2 [ráiz] neprehodni glagol
vsta(ja)ti; vzhajati, vziti; dvigniti se; dvigati se, vzpenjati se; (na)rasti; upreti se, spuntati se, nasprotovati (against, on čemu)
(o ceni) rasti, skakati; (o glasu) rasti; postati močnejši, povečati se; (o laseh) ježiti se; (o ribi) priplavati iz globine, da bi ugriznila v vabo
gledališče dvigniti se (zastor); (o zgradbah) dvigati se, moleti, štrleti v višino; postati viden, pokazati se, pojaviti se, nastopiti, nastati; porajati se; izvirati
parlament odložiti se, odgoditi se, zaključiti se (o seji, zasedanju)

a rising barrister mnogo obetajoč odvetnik
rising ground vzpetina, strmina
the rising sun vzhajajoče sonce
to rise above mediocrity dvigniti se nad poprečje
to rise in arms upreti se z orožjem, zgrabiti za orožje, dvigniti se
to rise early zgodaj vsta(ja)ti
to rise from one's bed vstati iz postelje
to rise from the dead religija vstati od mrtvih
to rise on the hind legs (o konju) vzpenjati se na zadnje noge
to rise to a higher rank napredovatt (v službi)
to rise with the lark zgodaj vsta(ja)ti
to rise to the occasion (to a difficulty) biti kos, biti dorasel položaju (težavi)
to rise in rebellion upreti se, pobuniti se, spuntati se
to rise to a high pitch visoko se povzpeti
to rise to the requirements biti kos (dorasel) zahtevam
to rise in the world družbeno napredovati, napraviti kariero; uspeti v življenju
the barometer has risen barometer se je dvignil
her colour rose zardela je
blisters rise on my skin mehurji se mi delajo na koži
the fish rose to the bait riba je ugriznila v vabo, je prijela
she rose above envy obvladala je svojo zavist
where does the Danube rise? kje izvira Donava?
he rose to be a colonel povzdignil se je do polkovnika
he rose from the ranks povzpel se je iz navadnega vojaka
on what day does Parliament rise? kdaj se zaključi zasedanje parlamenta?
my gorge rises to this sight vzdiguje se mi (za bruhanje) ob tem pogledu, pogled na to mi zbuja gnus
the hair will rise on your head lasje na glavi se vam bodo naježili
it rises in my mind na misel mi prihaja
the mare is rising five kobila je v petem letu starosti
our quarrel rose from a misunderstanding naš prepir je nastal iz nesporazuma
the river rises from a spring in the mountains reka izvira v (nekem) gorskem studencu
prehodni glagol
pustiti (koga, kaj) vstati; dvigniti, prinesti na površino; zagledati

not to rise a partridge (a fish) nobene jerebice (ribe) ne dvigniti (videti)

spólzek slippery

spólzka (gorska) strmina slippery slope
spólzko je it is slippery

ἀγμός, ὁ (ἄγνῡμι) poet. strmina, breg, razpoka, prepad.

αἶπος, ους, τό poet. breg, strmina, vrh.

ἐρείπω ep. poet. [Et. lat. ripa (prv. pom. strmina). – Obl. trans. fut. ἐρείψω, aor. ἤρειψα; intr. aor. 2 act. ἤριπον, pf. ἐρήριπα, pass. aor. ἠρείφθην, cj. ἐρίπῃσιν, pf. pass. ἐρήριμμαι, plpf. ἐρήριπτο, ep. ἐρέριπτω]. 1. trans. (raz)rušim, podiram ὄχθας, ἐπάλξεις; pren. pogubim, uničim γένος. 2. intr. (pass. in aor. 2 act.) a) podiram se, (z)rušim se, zgrudim se, padem, γνύξ na kolena; ἐν ἐρειπίοις νεκρῶν ἐρειφθείς zvrnil se je med kose mrtvih jagnjet, κτύπος grom buči, bobni; b) udarim, planem na koga εἴς τινα, δεῖμα obide, spreleti, straši koga.

κρημνός, ὁ (κρεμάννυμι) reber, strmina, pobočje, obronek, brdo, hrib, rob.

παρ-είκω [aor. παρείκαθον] 1. umikam se, odneham, vdam se, dopuščam, κατὰ τὸ ἀεὶ παρεῖκον τοῦ κρημνώδους kjer je dopuščala vsakokratna strmina. 2. impers. dovoljeno je, mogoče je, nudi se prilika, καθόσον παρείκει kolikor je mogoče.

πρᾱνής 2, ep. πρηνής 1. z glavo naprej, naprej nagnjen, na obraz(u), na glavo, strmoglav. 2. strm, brežen, κατὰ τοῦ πρανοῦς po strmi rebri navzdol, εἰς τὸ πρανές naravnost navzdol, τὸ πρανές reber, strmina.

отвес m svinčnica (zidarska), prevesnica;
по отвесу navpično;
о. горы strmina

подъём m vzdigovanje, dviganje, vzpon; klanec; oranje; navdušenje; (anat.) nart; znamenje (za spanje, vstajanje);
тяжёлый на п. okoren, počasen, ki ne hodi rad z doma;
п. духа polet duha;
п. искусств razcvet umetnosti;
говорить с подъёмом govoriti s poletom, navdušeno;
п. самолёта vzlet letala;
крутой п. strmina