Franja

neprav|i [è] (-a, -o)

1. (napačni) falsch; [unrecht] unrecht
pasti v neprave roke in unrechte Hände fallen

2. (lažni) unecht, uneigentlich; živalstvo, zoologija unecht, falsch, Trug-
pri blagu: neprava stran linke Seite

3. (neprimeren)
ob nepravem času zur Unzeit, ungelegen
biti na nepravem mestu verlagert sein

neprávi wrong, not right, improper, undue; (podtaknjen) supposititious; (nepristen) not genuine, spurious, counterfeit, apocryphal, sham; ZDA bogus; (umeten) artificial

ob neprávem času (uri) at the wrong time
neprávi biser (diamant) imitation pearl (diamond)
neprávi odgovor a wrong answer
nepráva stran blaga wrong side of material
neprávi ulomek improper fraction
neprávi mož (človek) na neprávem mestu (položaju) (figurativno) a square peg in a round hole

nobèn | nobèden (nobêna -o) adj.; pron.

1. (v nikalnih stavkih) nessuno:
nobeden ga ne pozna non lo conosce nessuno

2. (v nikalnih stavkih v prilastkovi rabi) nessuno, alcuno:
nobene skrbi nima non ha alcuna preoccupazione
na noben način in nessun modo

3. brez nobenega nareč. nessuno, alcuno:
obsodili so ga brez nobenega dokaza è stato condannato senza alcuna prova
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tega ne bom storil za nobeno ceno non lo farò per tutto l'oro del mondo
pren. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran non è ancora chiaro, non si è ancora deciso
pren. nobene ni črhnil non ha detto parola, non ha aperto bocca
pren. nobene ne ostati dolžan rispondere per le rime
PREGOVORI:
minuta zamujena ne vrne se nobena il tempo opportuno viene una volta sola
eden ni nobeden uno è nessuno

notranj|i, notranj|i¹ [ó] (-a, -e) ( der ) innere, innerlich; na notranji strani: inwendig; (interni) intern, v tovarni: innerbetrieblich, v službi: innendienstlich; Innen- (obroč der Innenring, posnetek die Innenaufnahme, premer der Innendurchmesser, rob die Innenkante, živalstvo, zoologija skelet das Innenskelett, svet die Innenwelt, tlak der Innendruck, vod die Innenleitung, žep die Innentasche, služba der Innendienst, dela množina Innenarbeiten množina, elektroda die Innenelektrode, mera das Innenmaß, razsvetljava die Innenbeleuchtung, politika die Innenpolitik, rima der Innenreim, stena die Innenwand, stran die Innenseite, svetilka die Innenleuchte, temperatura die Innentemperatur, vrata die Innentür, dvorišče der Innenhof, stopnice die Innentreppe)

notránji interior, internal; inner; inward; inside; intestine, intrinsic

notránji arhitekt (arhitektura) interior decorator (design)
notránji kót geometrija interior angle
notránje ministrstvo Home Office, ZDA Department of the Interior
notránje zadeve politika internal affairs pl
notránji organi anatomija internal organs pl, pogovorno innards pl
notránja poškodba internal injury
notránje posojilo internal loan
notránji premer inside diameter
notránja proga šport inner lane (oziroma track)
notránja stran inner side
notránja trgovina internal trade
notránje uho anatomija inner ear
zdravnik za notránje bolezni specialist in internal diseases, ZDA internist
notránji žep inside pocket
notránje (državljanske) vojne civil (ali internal) wars pl
notránja (prava) vrednost kovanca intrinsic value of a coin
najnotranji the inmost

nótranji (-a -e) adj.

1. interno, interiore:
notranje plasti strati interiori
notranja oprema arredamento interno

2. (ki poteka znotraj države) interno:
notranje tržišče mercato interno
ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
notranje življenje vita interiore

4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. notranja energija energia interna
ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
med. notranja krvavitev emorragia interna
lit. notranja rima rima al mezzo
notranje dihanje respirazione interna
fiziol. notranje izločanje secrezione interna
notranje morje mare interiore
ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
mat. notranji kot angolo interno
lit. notranji monolog monologo interiore
anat. notranji organi organi interni
notranji zajedavec parassita interno
lingv. notranji predmet oggetto interiore
avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
anat. notranja nosna odprtina coana
grad. notranja obloga lambrì
zool. notranja ovojnica zarodka amnio
anat. notranja plast žile intima
navt. notranja prečka trinchettina
lit. notranja rima rimalmezzo
obl. notranja stran kožuha interno
notranja vrata bussola
polit. notranje zadeve interno, interni
anat. notranje uho labirinto
bot. notranji belkasti sloj albedine
arhit. notranji lok sottarco, intradosso
strojn. notranji navoj madrevite
notranji podplat tramezza
film. notranji posnetki interno, interni
notranji šiv basta

nòv (nôva -o)

A) adj.

1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle

2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo

3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati

6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

B) nôvi (-a -o) m, f, n

1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo

nóvec (kovanec) coin, coinage; hard money, hard cash

bakren nóvec copper
ponarejen nóvec bad (ali counterfeit) coin
glavna, sprednja stran nóvca head (of a coin), (pri žrebanju) heads
zadnja stran nóvca reverse (of a coin), (pri žrebanju) tails
kovnica nóvcev mint
metati nóvec (v zrak) za kaj to toss up for something, to toss for it
metanje nóva v zrak toss-up
vreči nóvec v zrak (pri stavi, žrebanju) to toss (ali spin) a coin

nož [ô] moški spol (-a …)

1. das Messer, -messer (cepilni Okuliermesser, Pfropfmesser, filetni Filiermesser, glodalni Nagemesser, kabelski Kabelmesser, konturni Konturenmesser, kuhinjski Küchenmesser, mesarski splošno Fleischermesser, Metzgermesser, Schlachtmesser, specialno Blockmesser, paletni Palettenmesser, rezbarski Schnitzmesser, smolarski Harzmesser, Lachtenmesser, snažilni Putzmesser, spodnji Untermesser, strojni Maschinenmesser, strugarski Drehmesser, svinčeni Bleimesser, tračni Bandmesser, za kit Kittmesser, za lističe Goldmesser, za ločevanje od kosti Ausbeinmesser, za meso Fleischmesser, za obrezovanje Beschneidmesser, za odiranje Abhäutemesser, za papir Papiermesser, za rezanje dilatacij Fugenschneidmesser, Fugenmesser, za robove Randmesser, za sadje Obstmesser, za sekljanje Wiegemesser, za sir Käsemesser, za testo Teigmesser, za trančiranje Tranchiermesser, za vbadanje Stechmesser, zgornji Obermesser, žagast Sägemesser)
rezilo noža die Messerklinge
ročaj noža das Messerheft
topa stran noža/hrbet noža der Messerrücken
naslonjalo za nože das Messerbänkchen
metalec nožev der Messerwerfer
rez z nožem der Messerschnitt
vbod z nožem der Messerstich
pretep z noži die Messerstecherei
oster kot nož messerscharf
figurativno na ostrini noža auf des Messers Schneide
figurativno boj na nož der Kampf bis aufs Messer, der Nahkampf
figurativno nastaviti nož na vrat das Messer an die Kehle setzen
kdor brž vihti nož ein Messerheld
figurativno poslati pod nož (izdati) ans Messer liefern
figurativno nož v hrbet der Dolchstoß
figurativno na nož hart auf hart

2.
žepni nož das Taschenmesser, Schnappmesser, (pipec) Klappmesser
lovski nož z enojnim rezilom: das Jagdmesser, Weidmesser, der Genickfänger
z dvojnim rezilom: der Hirschfänger
taborniški nož das Fahrtenmesser
nož na vzmet das Federmesser

3.
agronomija in vrtnarstvo vrtnarski nož (krivec) das Gartenmesser, die Gartenhippe, Asthippe, Hippe
tehnika knjigoveški nož das Buchbindermesser, der Kneif
čevljarski nož der Kneif
nož za odpiranje pisem der Brieföffner
tehnika der -schneider (za šive Nahtschneider)

4.
tehnika kolutni nož die Messerscheibe
lopatasti nož das Schaufelblatt
nož česala/česalnika das Kammmesser
planirni nož die Hobelschar
profilni nož der Gewindestahl, der Stößel
(rakel) die Rakel; (sekač) der Meißel
skreperski nož der Schürfkübel
strižni nož (strižni rezalnik) der Scherkopf
stružni nož der Drehstahl, der Drehmeißel
držalo za več nožev der Mehrfachmeißelhalter
boben z noži die Häckseltrommel, Schneidtrommel
noži množina, tehnika die Bemesserung
(rezila) das Messerwerk, Schneidwerk

obljubljati gradove v oblakih frazem
(obljubljati neizvedljive reči) ▸ eget-földet ígér, fűt-fát ígér, aranyhegyeket ígér
Prepogosto zmaga stran, ki obljublja gradove v oblakih, nato pa na obljube pozabi. ▸ Túl gyakran győz az az oldal, amelyik eget-földet ígér, majd elfelejti az ígéreteit.

obráčati (-am) | obrníti (-em)

A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando

2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata

obráčati volver; dar vuelta a; girar ; (avto) virar

obračati se volverse; cambiar de dirección
obračati se na bolje mejorar
obračati plašč po vetru (fig) amoldarse a las circunstancias, fam arrimarse al sol que más calienta
obračati se na koga recurrir a alg
obračati na smešno stran poner en ridículo
obračati vodo na svoj mlin (fig) llevar el agua a su molino
človek obrača, bog pa obrne el hombre propone, y Dios dispone
ne obračati! (napis na zaboju) ¡siempre de pie!

obrat|en (-na, -no) umgekehrt; reziprok; Kehr- (stran/ plat die Kehrseite)
obratna vrednost matematika der Kehrwert, reziproker Wert
obratna funkcija matematika (inverzna funkcija) die Umkehrfunktion
obratno sorazmeren matematika umgekehrt proportional
obratno enolična preslikava matematika umkehrbar eindeutige Abbildung
z obratno pošto postwendend

obraz moški spol (-a …)

1. das Gesicht (tudi anatomija), poetično: das Antlitz, Angesicht; -gesicht (angelski Engelsgesicht, konjski Pferdegesicht, mil Madonnengesicht, mozoljast Pickelgesicht, kot polna luna Vollmondgesicht, vsakdanji Dutzendgesicht, Durchschnittsgesicht)
… obraza Gesichts-
(barva die Gesichtsfarbe, del die Gesichtspartie, izraz der Gesichtsausdruck, masaža die Gesichtsmassage, nega die Gesichtspflege, oblika die Gesichtsform, ohromelost die Gesichtslähmung, plastika die Gesichtsplastik, polovica die Gesichtshälfte, stran die Gesichtsseite)
… za obraz Gesichts-
(krema die Gesichtscreme, mleko die Gesichtsmilch, puder der Gesichtspuder, voda das Gesichtswasser; ščitnik der Gesichtsschutz)

2. izraz na obrazu: die Miene, das Gesicht; -miene, -gesicht (kisel/žalosten Jammermiene, saure Miene, kitajski figurativno Pokergesicht, navihan Spitzbubengesicht, nedolžen Unschuldsmiene, nesrečen Kummermiene, neumen Schafsgesicht, potrt Trauermiene, trpeč Leidensmiene, uraden Beamtenmiene, Amtsmiene, žaloben Leichenbittermiene, Trauermiene)
strog obraz strenge Miene
uraden obraz dienstliche Miene
kisel obraz ein schiefes Gesicht, eine saure Miene
rdeč/zaripel obraz ein (hoch)roter Kopf
obraz kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben/zehn Tage Regenwetter
|
v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
dobiti dolg obraz ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
skriti/zakopati obraz v roke die Hände vors Gesicht schlagen
pokazati pravi obraz sein wahres Gesicht zeigen
brez obraza figurativno gesichtslos
čez obraz über das Gesicht, übers Gesicht
maska čez obraz die Strumpfmaske
na obrazu im Gesicht
koža na obrazu die Gesichtshaut
biti zapisan na obrazu im Gesicht stehen, an/auf der Stirn geschrieben (sein)
v obraz ins Gesicht, povedati kaj: glatt, geradeheraus
veter v obraz der Gegenwind
udarec v obraz ein Schlag ins Gesicht
povedati v obraz ins Gesicht (hinein) sagen, auf den Kopf zusagen
udariti v obraz ins Gesicht schlagen, kri: (das Blut) steigt in den Kopf/ins Gesicht
zmetati v obraz žaljivke ipd.: an den Kopf werfen
z obraza prebrati an der Stirn ablesen
strgati krinko z obraza die Maske vom Gesicht reißen
z … obrazom -gesichtig
(ozkim schmalgesichtig, rdečim rotgesichtig, z dvema doppelgesichtig, zweigesichtig)
s hinavskim obrazom mit Heuchlermiene

obrníti to turn upside down, to turn inside out; to invert; (okoli osi) to wheel (round), (ladjo) to veer, to bring about

obrníti glavo to turn one's head
obrníti v stran to swerve
obrnil mu je hrbet he turned his back on him
obrníti list figurativno to turn the record over, to change the subject
obrnite (list), prosimo! let's change the subject, please!
obrníti se to turn round
obrníti se k, proti to turn towards
obrníti se na levo to turn (to the) left
obrníti se na koga to apply to someone, to address someone, to appeal to someone, to turn to someone, to call upon someone
obrníti se za informacije pri, na to inquire at
zadeva se je obrnila na boljše the matter has taken a turn for the better
dovolite, da se obrnem na vas v zelo važni zadevi allow me to consult (ali approach) you on a very important matter
obrníti se zelo na slabše to take a drastic turn for the worse
moram se obrníti na direktorja I must refer to the manager

obrníti tourner, retourner

obrniti nazaj rebrousser chemin, retourner en arrière (ali sur ses pas)
obrniti pogovor na (figurativno) détourner la conversation sur
obrniti komu hrbet tourner le dos à quelqu'un
obrniti obleko retourner un vêtement
obrniti vse na glavo (figurativno) mettre tout sens dessus dessous
obrniti pogled proti hiši tourner le regard vers la maison
obrniti se (z vozilom, letalom) virer, faire un virage
obrniti se nazaj se retourner
obrniti se na koga s'adresser à quelqu'un, faire appel à quelqu'un, avoir recours à quelqu'un
obrniti se na desno, na levo tourner à droite, à gauche
obrniti se na bolje s'améliorer
obrniti se na slabše prendre une mauvaise tournure, empirer
prosimo, obrnite (list)! T.S.V.P. (tournez, s'il vous plaît!)
vse v slabo obrniti tourner tout en mal
obrniti se stran se détourner
okna so obrnjena na vrt les fenêtres donnent sur le jardin

obrn|iti se¹ (-em se) obračati se

1. sich drehen, sich wenden; sich umdrehen, umschwenken, herumschwenken, sich umwenden; eine Schwenkung machen; zelo hitro: herumschnellen, herumwirbeln

2. (iti nazaj) umkehren, kehrtmachen

3. razmerja: sich umkehren

4.
obrniti se stran/proč sich abwenden/abkehren (von)

5.
še preden se okrog obrneš ehe man sich's versieht

odklòn (-ôna) m deviazione, declinazione (tudi fiz. ), scarto; ekst. digressione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. odklon na stran lateroflessione
polit. odklon od ideoloških načel deviazionismo
navt. odklon od ravne smeri straorzata

odkotali|ti (-m) abrollen (stran wegrollen, davonrollen, ven hinausrollen, nazaj zurückrollen)
odkotaliti se wegrollen, (irgendwohin) rollen

odpeljati¹ (odpéljem) peljati, voditi

1. poznavajoč pot: führen, wegführen (gor hinaufführen, ven hinausführen …)

2. (pospremiti) bringen (na letališče zum Flughafen, na vlak an die Bahn), -bringen (gor hinaufbringen, heraufbringen, do sobe an sein Zimmer hinaufbringen, nazaj zurückbringen, ven hinausbringen …)

3. v zapor: abführen
odpeljati s silo sovražniki, banditi: verschleppen, entführen

4. z vozilom: fahren (v bolnico ins Krankenhaus fahren)

5. (spraviti stran) pijanca ipd.: wegschaffen