topi|ti se (-m se) stopiti/raztopiti se na jeziku: schmelzen, zergehen; led, sneg: tauen; (razlivati se) [auseinanderlaufen] auseinander laufen, [auseinanderfließen] auseinander fließen
figurativno topiti se v solzah in Tränen schwimmen
Zadetki iskanja
- trámvaj (-a) m tram, tranvai, tranvia:
stopiti na tramvaj, izstopiti iz tramvaja salire, montare sul tram; scendere dal tram
peljati se s tramvajem andare in tram
voznik tramvaja tranviere, guidatore del tram - umika|ti se (-m) umakniti se sich zurückziehen, zurückweichen, ausweichen; (stopiti nazaj) zurücktreten; (stopiti na stran) beiseite treten; (dajati prostor) Platz machen; čete: sich zurückziehen, abziehen
- v prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano
2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia
3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso
4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda
5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre
6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite
7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta
8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe
9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti
10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine
11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste
2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo
3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni
4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione
5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo
6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia
7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori
8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro
9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza
10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere
11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso
12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti - veljáva worth; value; (vozovnice ipd.) validity; currency; pravo operation
ta zakon je še v veljávi that law is still in force
ti kovanci so še v veljávi these coins are still legal tender
biti v splošni veljávi to be current
ostati v veljávi to remain in force
stopiti v veljávo to come into operation (ali into force), to be put into operation (ali force), pravo to take effect
novi vozni red je stopil v veljávo pretekli teden the new timetable came into operation last week - veljáva valeur ženski spol , validité ženski spol , vigueur ženski spol ; (važnost) importance ženski spol ; (denarja) cours moški spol ; figurativno autorité ženski spol , crédit moški spol , poids moški spol
zlata veljava (ekonomija) monnaie-or ženski spol
biti v veljavi être en vigueur
dobiti (stopiti) v veljavo (o zakonu) entrer en vigueur - veljáva valor m ; (veljavnost) validez f , vigor m ; (važnost) importancia f ; fig peso m , autoridad f , prestigio m ; crédito m ; (vpliv) influencia f ; (denarja) curso m legal ; jur vigencia f
zlata veljava patrón m oro
v veljavi en validez
biti v veljavi ser válido, (zakon) estar vigente, estar en vigor
je v veljavi (= velja) do ... tiene validez hasta...
ne biti več v veljavi dejar de ser válido
priti do veljave, dobiti (si) veljavo imponerse, hacerse valer, distinguirse, resaltar, sobresalir
spraviti do veljave hacer valer
stopiti v veljavo (o zakonu) entrar en vigor - vmes [é]
1. krajevno: dazwischen
2. časovno: inzwischen, zwischenzeitlich, mittlerweile; (občasno) zwischendurch
3. z glagoli: dazwischen-, zwischen- (biti dazwischenstehen, dazwischenliegen, dati zwischenlegen, napisati dazwischenschreiben, priti dazwischenkommen, stopiti dazwischentreten …)
ne posegati vmes den Dingen ihren Gang lassen
odločno poseči vmes eingreifen, einschreiten, sich einschalten, durchgreifen
tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel - vôjna war; warfare
v vôjni in the war, at war, in wartime
na robu vôjne on the brink of war
na koncu vôjne at the end of the war
v primeru vôjne in case of war, in the event of war
hujskanje k vôjni warmongering
napoved vôjne declaration of war
bog vôjne war god
izbruh vôjne outbreak of war
opustošen od vôjne ravaged by war, war-ravaged
besedna vôjna war of words, wordy warfare
bliskovita vôjna lightning war (= w.), blitzkrieg, blitz
državljanska vôjna civil w., intestine w.
ameriška državljanska vôjna American Civil War, War of Secession, War between the States
gospodarska vôjna economic w.
gverilska vôjna guerilla warfare
hladna vôjna cold w.
križarska vôjna crusade
tridesetletna vôjna Thirty Years' War
stoletna vôjna Hundred Years' War
napadalna vôjna war of aggression
narodnoosvobodilna vôjna war of (ali struggle for) national liberation
osvajalna vôjna war of conquest
obrambna vôjna defensive w.
osvobodilna vôjna war of liberation
podmorniška vôjna submarine warfare
papirnata vôjna paper w.
pomorska vôjna naval warfare, war at sea
pozicijska vôjna static warfare
popolna, splošna (nepopolna, omejena) vôjna allout (limited) warfare
preventivna vôjna preventive w.
psihološka vôjna psychological w.
vôjna do popolne izčrpanosti sovražnika war of attrition
nasledstvena vôjna war of succession
vôjna za neodvisnost war of independence
vôjna do uničenja, do iztrebljenja war of extermination
sveta vôjna holy war
ves svet zajemajoča vôjna global warfare
prva (druga) svetovna vôjna the first World War, World War I, the Great War (the second World War, World War II)
totalna vôjna total w.
verska vôjna religious w.
vôjna v zraku war in the air
živčna vôjna war of nerves
vôjna na življenje in smrt war to the death
to (takšna) je (pač) vôjna such is war
biti tik pred vôjno to be on the eve of war
biti v vôjni to be at war with, to make war upon
iti v vôjno, začeti vôjno, spustiti se v vôjno to go to war (z, proti against), to wage war (z upon, against)
napovedati vôjno to declare war (neki državi on a country)
izzvati vôjno to provoke a war
biti potegnjen v vôjno to drift into war
prenesti vôjno v sovražnikovo deželo to carry the war into the enemy's country
preprečiti vôjno to avert a war
pripravljati vôjno to prepare for war
sprožiti atomsko vôjno to unleash an atomic war
stopiti v vôjno to enter a war, to come into a war
ščuvati k vôjni to incite to war, to agitate for war
voditi vôjno to war, to wage war
v ljubezni in v vôjni je vse dovoljeno all is fair in love and war
vôjna prinese s seboj mnogo zla war brings many evils in its train - vôjska (-e) f
1. voj. esercito, forze armate; truppa, truppe; milizia:
biti v službi v vojski servire nell'esercito
stopiti v vojsko arruolarsi (nell'esercito)
najemniška vojska milizie mercenarie
2. star. guerra:
pred vojsko prima della guerra
med vojsko durante la guerra
3. pog. servizio militare, leva
4. pren. (množica) massa, subisso, valanga; codazzo:
vojska občudovalcev un codazzo di ammiratori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti vojsko litigare, bisticciare
voj. služiti vojsko andare soldato, fare il servizio di leva
hist. črna vojska milizia territoriale
rod vojske armata, arma
kopenska vojska armata di terra
okupacijska vojska esercito di occupazione
redna vojska esercito regolare
zavezniška, sovražnikova vojska le truppe alleate, nemiche
stalna vojska esercito stanziale
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non c'è, non ne toglie neanche la piena - vrát (-ú) m
1. anat. collo; ekst. strozza; ekst. gola:
koga zgrabiti za vrat prendere qcn. per il collo, afferrare qcn. per la strozza
kokošim vrat zaviti tirare il collo ai polli
pren. komu za vrat stopiti mettere il piede sul collo a qcn.
nastaviti komu nož na vrat mettere il coltello alla gola
pren. vrat si zlomiti rompersi l'osso del collo
pren. do vratu tičati v dolgovih, v godlji essere indebitato fino al collo, essere in pasticcio fino alla gola
na vrat na nos a rotta di collo
2. (ožji del predmeta) collo; gola:
vrat steklenice il collo della bottiglia
vrat vaze la gola di un vaso
bot. vrat plodnice stilo
anat. maternični vrat collo dell'utero
vrat stegnenice collo del femore
bot. koreninski vrat colletto della radice
vrat pestiča stilo
vrat zoba colletto del dente
muz. vrat (pri violini) manico
vrat note il gambo, gambetta della nota
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ukloniti, upogniti vrat pred kom piegare il collo davanti a uno
pren. zaviti nasprotniku vrat vincere, sbaragliare l'avversario
obesiti komu svoje obveznosti na vrat scaricare su di uno i propri obblighi
obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil farebbe meglio a legarsi una macina al collo e annegare nel profondo del mare
skočiti sovražniku za vrat attaccare il nemico alle spalle
strah ga stiska za vratom, čuti srce v vratu ha il cuore in gola
imeti otroka, bolnika na vratu dover mantenere un bambino, aver cura di un malato
odločiti se na vrat na nos decidersi di punto in bianco, precipitosamente - vstopa|ti [ó] (-m) vstopiti (ständig, langsam, immer wieder) eintreten ➞ → stopiti
- vstrán adv.
1. da parte; dallato:
skočiti vstran saltare dallato
2. via; in disparte:
pobegniti vstran scappare via
sedeti malo vstran sedere un po' in disparte
pren. kaj potiskati vstran non voler pensarci, rimuovere qcs.
potisniti, spraviti koga vstran rimuovere, qcn. (da una carica), silurare
stopiti vstran mettersi in disparte
skoki vstran scappatelle, avventure
skok vstran (med govorom, predavanjem) divagazione, digressione, excursus
šport. premet vstran ruota - zákon (zakonska zveza) mariage moški spol , union ženski spol conjugale
civilni zakon mariage civil
divji zakon concubinage moški spol, union libre, popularno collage moški spol, pravno faux ménage
mešani zakon mariage mixte
navidezni zakon mariage fictif (ali blanc), simulacre moški spol de mariage
neveljaven zakon mariage putatif
razumski zakon mariage de raison
zakon med sorodniki mariage consanguin (ali entre parents)
zakon zaradi denarja (interesov) mariage d'argent (d'intérêt)
zakon iz ljubezni mariage d'amour
obljuba zakona promesse ženski spol de mariage
otrok iz prvega zakona un enfant du premier lit (ali mariage)
v drugem zakonu en secondes noces
zakon skleniti, v zakon stopiti contracter (un) mariage, se marier
sklenitev zakona célébration ženski spol du mariage
razveza zakona séparation ženski spol des époux, divorce moški spol
tožba za razvezo zakona action ženski spol en divorce
razvezati zakon dissoudre un mariage
živeti v divjem zakonu vivre maritalement (ali conjugalement, en concubinage, popularno en collage) - zakonski stan moški spol der Ehestand; na dokumentih: der Familienstand
stopiti v zakonski stan in den Stand der Ehe treten, in den Ehestand treten - zaštekati glagol
1. neformalno (razumeti; dojeti) ▸ veszi a lapot, pedz, megfejt
Pomembno je, da zaštekaš, kaj je bolj pomembno in pametno. ▸ Fontos, hogy vedd a lapot, hogy mi fontosabb és mi racionálisabb.
Zaštekaš, zakaj je črno usnje preživelo obe vojni, vse glasbene trende in vse modne zapovedi? ▸ Pedzed már, a fekete bőr miért élt túl két háborút, minden zenei trendet és minden divatirányzatot?
Japonci so zaštekali princip delovanja Hollywooda. ▸ A japánok megfejtették Hollywood működési elvét.
2. neformalno (o naklonjenosti) ▸ bír, csíp, bejön
Ko sem bil mulc, je bila edina muzika, ki sem jo zaštekal, narodno zabavna. ▸ Kölyökkoromban az egyetlen zene, ami bejött, az a szórakoztatózene volt.
3. neformalno (prenehati delovati; imeti težave) ▸ bekrepál, bedöglik, befuccsol
Po popoldanskem počitku mu je koleno tako 'zaštekalo', da sploh ni mogel več stopiti na nogo. ▸ A délutáni pihenőt követően a térdem annyira bekrepált, hogy egyáltalán nem tudtam rálépni a lábamra.
Kljub temu, da je v finalni poskusni seriji puška dvakrat zaštekala, je nato na srečo delovala brezhibno. ▸ Annak ellenére, hogy a döntő próbasorozatában a puska kétszer is bekrepált, ezt követően szerencsére hibátlanul működött.
Tako se je pač zgodilo, da mi je zaštekalo pri denarju in ker nisem punca, ki joka, ampak vzame stvari v svoje roke, sem ugriznila v dobro ponudbo. ▸ Ezért tehát úgy alakult, hogy befuccsoltam a pénzzel, és mivel nem vagyok sírós kislány, hanem a saját kezembe veszem a dolgokat, ráharaptam a jó ajánlatra. - zavor|a1 [ó] ženski spol (-e …)
1. tehnika die Bremse (bobnasta Trommelbremse, centrifugalna Zentrifugalbremse, čeljustna Backenbremse, členkasta čeljustna Gliederbackenbremse, diskasta Scheibenbremse, drsna čeljustna Gleitbackenbremse, kladična Klotzbremse, kleščna kolutna Zangenbremse, kolesna Radbremse, motorna Motorbremse, naletna Auflaufbremse, nožna Fußbremse, pnevmatična Druckluftbremse, povratna udarna Rückstoßbremse, povratna pedalna Rücktrittbremse, ročna Handbremse, servo Servobremse, tirna Gleisbremse, Schienenbremse, tračna Bandbremse, vrvna Fangbremse, zasilna Notbremse, na utež Fallgewichtsbremse, s prostim tekom Freilaufbremse, zračna Luftbremse, železniška Zugbremse), die Bremsanlage (pomožna Hilfsbremsanlage)
hidravlična zavora hydraulische Bremse
ročica zavore der Bremshebel
(ročne Handbremshebel)
naprava za preizkus zavor der Bremsprüfstand
motovilo z zavoro die Bremshaspel
pritegniti zavoro die Bremse anziehen
spustiti/popustiti zavoro die Bremse lösen
stopiti na zavoro z vso silo: auf die Bremse steigen
2.
smučarska zavora/zavora za smuči der Ski-Stopper - zebra samostalnik
1. (žival) ▸ zebračreda zeber ▸ zebracsordaPovsod, kamorkoli obrneš pogled, neštete črede zeber, antilop, bivolov, žiraf. ▸ Mindenhol, akármerre nézel, számtalan zebracsorda, antilopcsorda, bivalycsorda és zsiráfcsorda.
Povezane iztočnice: gorska zebra, grevyjeva zebra, kraljevska zebra, navadna zebra, stepska zebra
2. neformalno (prehod za pešce) ▸ zebraprečkati zebro ▸ átmegy a zebránstopiti na zebro ▸ a zebrára lép - zmagoválec (-lca) | -lka (-e) m, f vincitore (-trice), trionfatore (-trice):
absolutni zmagovalec vincitore assoluto
olimpijski zmagovalec campione olimpionico, olimpionico
stopiti na oder za zmagovalce salire sul podio dei vincitori, conquistare il podio, vincere - zraven dabei; daneben
čisto/tik zraven in der nächsten Nähe, unmittelbar daneben, stanovati: Tür an Tür, Haus an Haus
drug zraven drugega nebeneinander, sedeti tudi: beieinander
dabei- (biti [dabeisein] dabei sein, dabeisitzen, imeti dabeihaben, ostati dabeibleiben, stati dabeistehen), daneben- (dati danebenhalten, pasti danebenfallen), dazu- (ki spada zraven dazugehorig, položiti dazulegen, posaditi dazusetzen, postaviti dazustellen, priti dazukommen, spadati dazugehören, stopiti sich dazustellen), hinzu- (dobiti hinzubekommen, priteči hinzulaufen, priti hinzukommen), mit- (hoteti mitwollen, iti mitgehen, mitkommen, morati mitsollen, mitmüssen, peljati se mitfahren, smeti mitdürfen)
vse, kar sodi zraven alles, was dazugehört, das ganze Drum und Dran
imeti prste zraven seine Hand im Spiel haben, die Finger im Spiel haben