Franja

Zadetki iskanja

  • topi|ti se (-m se) stopiti/raztopiti se na jeziku: schmelzen, zergehen; led, sneg: tauen; (razlivati se) [auseinanderlaufen] auseinander laufen, [auseinanderfließen] auseinander fließen
    figurativno topiti se v solzah in Tränen schwimmen
  • trámvaj (-a) m tram, tranvai, tranvia:
    stopiti na tramvaj, izstopiti iz tramvaja salire, montare sul tram; scendere dal tram
    peljati se s tramvajem andare in tram
    voznik tramvaja tranviere, guidatore del tram
  • umika|ti se (-m) umakniti se sich zurückziehen, zurückweichen, ausweichen; (stopiti nazaj) zurücktreten; (stopiti na stran) beiseite treten; (dajati prostor) Platz machen; čete: sich zurückziehen, abziehen
  • v prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
    priti v hišo entrare in casa
    iti v mesto andare in città
    zaviti v desno svoltare a destra
    vzeti v roko prendere in mano

    2. (za izražanje usmerjenosti) in:
    udarec v obraz pugno in faccia

    3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
    rdeč v obraz rosso in viso

    4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
    prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
    delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

    5. (za izražanje načina) in:
    v gosjem redu in fila indiana
    igrati v troje suonare in tre

    6. (za izražanje namena) in:
    dati a najem dare in affitto
    večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

    7. (za izražanje sredstva) in:
    zavit v odejo avvolto nella coperta

    8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
    verovati v koga credere in qcn.
    zaupati v koga fidarsi di qcn.
    biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

    9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
    pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
    preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
    razdeliti v dva dela dividere in due parti

    10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
    lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
    spraviti v red mettere in ordine

    11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
    to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
    stopiti v stranko aderire a un partito

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
    ostati v hiši restare a casa, in casa
    živeti v mestu vivere in città
    bivati v Trstu abitare a Trieste

    2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
    zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

    3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
    biti v vladi essere nel governo
    živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

    4. (za izražanje področja delovanja) in:
    delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

    5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
    v času kuge durante la peste
    vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
    končati v roku finire in tempo

    6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
    iti ven v dežju uscire con la pioggia
    reči v jezi dire in un attacco di rabbia

    7. (za izražanje načina) in, a, con:
    plesati v parih ballare in coppie
    ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
    posneti v barvah ritrarre a colori

    8. (za izražanje sredstva) in, con:
    pomoč v denarju aiuti in denaro

    9. (za izražanje količine) in:
    vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

    10. (za izražanje stanja) in:
    biti v formi essere in forma
    čokolada v prahu cioccolato in polvere

    11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
    zmagati v teku vincere nella corsa
    v vsakem pogledu in ogni caso

    12. (za izražanje istovetnosti) in:
    v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smehljati se v brado ridere dentro di sé
    pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
    pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
    pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
    pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
    pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
    pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
    pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
    pren. iti vase rientrare in sé
    evf. biti v letih essere in età avanzata
    v resnici in effetti
  • veljáva worth; value; (vozovnice ipd.) validity; currency; pravo operation

    ta zakon je še v veljávi that law is still in force
    ti kovanci so še v veljávi these coins are still legal tender
    biti v splošni veljávi to be current
    ostati v veljávi to remain in force
    stopiti v veljávo to come into operation (ali into force), to be put into operation (ali force), pravo to take effect
    novi vozni red je stopil v veljávo pretekli teden the new timetable came into operation last week
  • veljáva valeur ženski spol , validité ženski spol , vigueur ženski spol ; (važnost) importance ženski spol ; (denarja) cours moški spol ; figurativno autorité ženski spol , crédit moški spol , poids moški spol

    zlata veljava (ekonomija) monnaie-or ženski spol
    biti v veljavi être en vigueur
    dobiti (stopiti) v veljavo (o zakonu) entrer en vigueur
  • veljáva valor m ; (veljavnost) validez f , vigor m ; (važnost) importancia f ; fig peso m , autoridad f , prestigio m ; crédito m ; (vpliv) influencia f ; (denarja) curso m legal ; jur vigencia f

    zlata veljava patrón m oro
    v veljavi en validez
    biti v veljavi ser válido, (zakon) estar vigente, estar en vigor
    je v veljavi (= velja) do ... tiene validez hasta...
    ne biti več v veljavi dejar de ser válido
    priti do veljave, dobiti (si) veljavo imponerse, hacerse valer, distinguirse, resaltar, sobresalir
    spraviti do veljave hacer valer
    stopiti v veljavo (o zakonu) entrar en vigor
  • vmes [é]

    1. krajevno: dazwischen

    2. časovno: inzwischen, zwischenzeitlich, mittlerweile; (občasno) zwischendurch

    3. z glagoli: dazwischen-, zwischen- (biti dazwischenstehen, dazwischenliegen, dati zwischenlegen, napisati dazwischenschreiben, priti dazwischenkommen, stopiti dazwischentreten …)
    ne posegati vmes den Dingen ihren Gang lassen
    odločno poseči vmes eingreifen, einschreiten, sich einschalten, durchgreifen
    tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel
  • vôjna war; warfare

    v vôjni in the war, at war, in wartime
    na robu vôjne on the brink of war
    na koncu vôjne at the end of the war
    v primeru vôjne in case of war, in the event of war
    hujskanje k vôjni warmongering
    napoved vôjne declaration of war
    bog vôjne war god
    izbruh vôjne outbreak of war
    opustošen od vôjne ravaged by war, war-ravaged
    besedna vôjna war of words, wordy warfare
    bliskovita vôjna lightning war (= w.), blitzkrieg, blitz
    državljanska vôjna civil w., intestine w.
    ameriška državljanska vôjna American Civil War, War of Secession, War between the States
    gospodarska vôjna economic w.
    gverilska vôjna guerilla warfare
    hladna vôjna cold w.
    križarska vôjna crusade
    tridesetletna vôjna Thirty Years' War
    stoletna vôjna Hundred Years' War
    napadalna vôjna war of aggression
    narodnoosvobodilna vôjna war of (ali struggle for) national liberation
    osvajalna vôjna war of conquest
    obrambna vôjna defensive w.
    osvobodilna vôjna war of liberation
    podmorniška vôjna submarine warfare
    papirnata vôjna paper w.
    pomorska vôjna naval warfare, war at sea
    pozicijska vôjna static warfare
    popolna, splošna (nepopolna, omejena) vôjna allout (limited) warfare
    preventivna vôjna preventive w.
    psihološka vôjna psychological w.
    vôjna do popolne izčrpanosti sovražnika war of attrition
    nasledstvena vôjna war of succession
    vôjna za neodvisnost war of independence
    vôjna do uničenja, do iztrebljenja war of extermination
    sveta vôjna holy war
    ves svet zajemajoča vôjna global warfare
    prva (druga) svetovna vôjna the first World War, World War I, the Great War (the second World War, World War II)
    totalna vôjna total w.
    verska vôjna religious w.
    vôjna v zraku war in the air
    živčna vôjna war of nerves
    vôjna na življenje in smrt war to the death
    to (takšna) je (pač) vôjna such is war
    biti tik pred vôjno to be on the eve of war
    biti v vôjni to be at war with, to make war upon
    iti v vôjno, začeti vôjno, spustiti se v vôjno to go to war (z, proti against), to wage war (z upon, against)
    napovedati vôjno to declare war (neki državi on a country)
    izzvati vôjno to provoke a war
    biti potegnjen v vôjno to drift into war
    prenesti vôjno v sovražnikovo deželo to carry the war into the enemy's country
    preprečiti vôjno to avert a war
    pripravljati vôjno to prepare for war
    sprožiti atomsko vôjno to unleash an atomic war
    stopiti v vôjno to enter a war, to come into a war
    ščuvati k vôjni to incite to war, to agitate for war
    voditi vôjno to war, to wage war
    v ljubezni in v vôjni je vse dovoljeno all is fair in love and war
    vôjna prinese s seboj mnogo zla war brings many evils in its train
  • vôjska (-e) f

    1. voj. esercito, forze armate; truppa, truppe; milizia:
    biti v službi v vojski servire nell'esercito
    stopiti v vojsko arruolarsi (nell'esercito)
    najemniška vojska milizie mercenarie

    2. star. guerra:
    pred vojsko prima della guerra
    med vojsko durante la guerra

    3. pog. servizio militare, leva

    4. pren. (množica) massa, subisso, valanga; codazzo:
    vojska občudovalcev un codazzo di ammiratori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti vojsko litigare, bisticciare
    voj. služiti vojsko andare soldato, fare il servizio di leva
    hist. črna vojska milizia territoriale
    rod vojske armata, arma
    kopenska vojska armata di terra
    okupacijska vojska esercito di occupazione
    redna vojska esercito regolare
    zavezniška, sovražnikova vojska le truppe alleate, nemiche
    stalna vojska esercito stanziale
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non c'è, non ne toglie neanche la piena
  • vrát (-ú) m

    1. anat. collo; ekst. strozza; ekst. gola:
    koga zgrabiti za vrat prendere qcn. per il collo, afferrare qcn. per la strozza
    kokošim vrat zaviti tirare il collo ai polli
    pren. komu za vrat stopiti mettere il piede sul collo a qcn.
    nastaviti komu nož na vrat mettere il coltello alla gola
    pren. vrat si zlomiti rompersi l'osso del collo
    pren. do vratu tičati v dolgovih, v godlji essere indebitato fino al collo, essere in pasticcio fino alla gola
    na vrat na nos a rotta di collo

    2. (ožji del predmeta) collo; gola:
    vrat steklenice il collo della bottiglia
    vrat vaze la gola di un vaso
    bot. vrat plodnice stilo
    anat. maternični vrat collo dell'utero
    vrat stegnenice collo del femore
    bot. koreninski vrat colletto della radice
    vrat pestiča stilo
    vrat zoba colletto del dente
    muz. vrat (pri violini) manico
    vrat note il gambo, gambetta della nota
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ukloniti, upogniti vrat pred kom piegare il collo davanti a uno
    pren. zaviti nasprotniku vrat vincere, sbaragliare l'avversario
    obesiti komu svoje obveznosti na vrat scaricare su di uno i propri obblighi
    obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
    bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil farebbe meglio a legarsi una macina al collo e annegare nel profondo del mare
    skočiti sovražniku za vrat attaccare il nemico alle spalle
    strah ga stiska za vratom, čuti srce v vratu ha il cuore in gola
    imeti otroka, bolnika na vratu dover mantenere un bambino, aver cura di un malato
    odločiti se na vrat na nos decidersi di punto in bianco, precipitosamente
  • vstopa|ti [ó] (-m) vstopiti (ständig, langsam, immer wieder) eintreten ➞ → stopiti
  • vstrán adv.

    1. da parte; dallato:
    skočiti vstran saltare dallato

    2. via; in disparte:
    pobegniti vstran scappare via
    sedeti malo vstran sedere un po' in disparte
    pren. kaj potiskati vstran non voler pensarci, rimuovere qcs.
    potisniti, spraviti koga vstran rimuovere, qcn. (da una carica), silurare
    stopiti vstran mettersi in disparte
    skoki vstran scappatelle, avventure
    skok vstran (med govorom, predavanjem) divagazione, digressione, excursus
    šport. premet vstran ruota
  • zákon (zakonska zveza) mariage moški spol , union ženski spol conjugale

    civilni zakon mariage civil
    divji zakon concubinage moški spol, union libre, popularno collage moški spol, pravno faux ménage
    mešani zakon mariage mixte
    navidezni zakon mariage fictif (ali blanc), simulacre moški spol de mariage
    neveljaven zakon mariage putatif
    razumski zakon mariage de raison
    zakon med sorodniki mariage consanguin (ali entre parents)
    zakon zaradi denarja (interesov) mariage d'argent (d'intérêt)
    zakon iz ljubezni mariage d'amour
    obljuba zakona promesse ženski spol de mariage
    otrok iz prvega zakona un enfant du premier lit (ali mariage)
    v drugem zakonu en secondes noces
    zakon skleniti, v zakon stopiti contracter (un) mariage, se marier
    sklenitev zakona célébration ženski spol du mariage
    razveza zakona séparation ženski spol des époux, divorce moški spol
    tožba za razvezo zakona action ženski spol en divorce
    razvezati zakon dissoudre un mariage
    živeti v divjem zakonu vivre maritalement (ali conjugalement, en concubinage, popularno en collage)
  • zakonski stan moški spol der Ehestand; na dokumentih: der Familienstand
    stopiti v zakonski stan in den Stand der Ehe treten, in den Ehestand treten
  • zaštekati glagol
    1. neformalno (razumeti; dojeti) ▸ veszi a lapot, pedz, megfejt
    Pomembno je, da zaštekaš, kaj je bolj pomembno in pametno. ▸ Fontos, hogy vedd a lapot, hogy mi fontosabb és mi racionálisabb.
    Zaštekaš, zakaj je črno usnje preživelo obe vojni, vse glasbene trende in vse modne zapovedi? ▸ Pedzed már, a fekete bőr miért élt túl két háborút, minden zenei trendet és minden divatirányzatot?
    Japonci so zaštekali princip delovanja Hollywooda. ▸ A japánok megfejtették Hollywood működési elvét.

    2. neformalno (o naklonjenosti) ▸ bír, csíp, bejön
    Ko sem bil mulc, je bila edina muzika, ki sem jo zaštekal, narodno zabavna. ▸ Kölyökkoromban az egyetlen zene, ami bejött, az a szórakoztatózene volt.

    3. neformalno (prenehati delovati; imeti težave) ▸ bekrepál, bedöglik, befuccsol
    Po popoldanskem počitku mu je koleno tako 'zaštekalo', da sploh ni mogel več stopiti na nogo. ▸ A délutáni pihenőt követően a térdem annyira bekrepált, hogy egyáltalán nem tudtam rálépni a lábamra.
    Kljub temu, da je v finalni poskusni seriji puška dvakrat zaštekala, je nato na srečo delovala brezhibno. ▸ Annak ellenére, hogy a döntő próbasorozatában a puska kétszer is bekrepált, ezt követően szerencsére hibátlanul működött.
    Tako se je pač zgodilo, da mi je zaštekalo pri denarju in ker nisem punca, ki joka, ampak vzame stvari v svoje roke, sem ugriznila v dobro ponudbo. ▸ Ezért tehát úgy alakult, hogy befuccsoltam a pénzzel, és mivel nem vagyok sírós kislány, hanem a saját kezembe veszem a dolgokat, ráharaptam a jó ajánlatra.
  • zavor|a1 [ó] ženski spol (-e …)

    1. tehnika die Bremse (bobnasta Trommelbremse, centrifugalna Zentrifugalbremse, čeljustna Backenbremse, členkasta čeljustna Gliederbackenbremse, diskasta Scheibenbremse, drsna čeljustna Gleitbackenbremse, kladična Klotzbremse, kleščna kolutna Zangenbremse, kolesna Radbremse, motorna Motorbremse, naletna Auflaufbremse, nožna Fußbremse, pnevmatična Druckluftbremse, povratna udarna Rückstoßbremse, povratna pedalna Rücktrittbremse, ročna Handbremse, servo Servobremse, tirna Gleisbremse, Schienenbremse, tračna Bandbremse, vrvna Fangbremse, zasilna Notbremse, na utež Fallgewichtsbremse, s prostim tekom Freilaufbremse, zračna Luftbremse, železniška Zugbremse), die Bremsanlage (pomožna Hilfsbremsanlage)
    hidravlična zavora hydraulische Bremse
    ročica zavore der Bremshebel
    (ročne Handbremshebel)
    naprava za preizkus zavor der Bremsprüfstand
    motovilo z zavoro die Bremshaspel
    pritegniti zavoro die Bremse anziehen
    spustiti/popustiti zavoro die Bremse lösen
    stopiti na zavoro z vso silo: auf die Bremse steigen

    2.
    smučarska zavora/zavora za smuči der Ski-Stopper
  • zebra samostalnik
    1. (žival) ▸ zebra
    čreda zeber ▸ zebracsorda
    Povsod, kamorkoli obrneš pogled, neštete črede zeber, antilop, bivolov, žiraf. ▸ Mindenhol, akármerre nézel, számtalan zebracsorda, antilopcsorda, bivalycsorda és zsiráfcsorda.
    Povezane iztočnice: gorska zebra, grevyjeva zebra, kraljevska zebra, navadna zebra, stepska zebra

    2. neformalno (prehod za pešce) ▸ zebra
    prečkati zebro ▸ átmegy a zebrán
    stopiti na zebro ▸ a zebrára lép
  • zmagoválec (-lca) | -lka (-e) m, f vincitore (-trice), trionfatore (-trice):
    absolutni zmagovalec vincitore assoluto
    olimpijski zmagovalec campione olimpionico, olimpionico
    stopiti na oder za zmagovalce salire sul podio dei vincitori, conquistare il podio, vincere
  • zraven dabei; daneben
    čisto/tik zraven in der nächsten Nähe, unmittelbar daneben, stanovati: Tür an Tür, Haus an Haus
    drug zraven drugega nebeneinander, sedeti tudi: beieinander
    dabei- (biti [dabeisein] dabei sein, dabeisitzen, imeti dabeihaben, ostati dabeibleiben, stati dabeistehen), daneben- (dati danebenhalten, pasti danebenfallen), dazu- (ki spada zraven dazugehorig, položiti dazulegen, posaditi dazusetzen, postaviti dazustellen, priti dazukommen, spadati dazugehören, stopiti sich dazustellen), hinzu- (dobiti hinzubekommen, priteči hinzulaufen, priti hinzukommen), mit- (hoteti mitwollen, iti mitgehen, mitkommen, morati mitsollen, mitmüssen, peljati se mitfahren, smeti mitdürfen)
    vse, kar sodi zraven alles, was dazugehört, das ganze Drum und Dran
    imeti prste zraven seine Hand im Spiel haben, die Finger im Spiel haben