Franja

mahalo samostalnik
botanika (del rastline) ▸ levélszárnyV glavnem delu življenjskega kroga je praprot kratko steblo, iz katerega rastejo navzdol korenine, navzgor pa listna mahala. ▸ A páfrány életciklusa fő szakaszában rövid szár, amelyből lefelé a gyökerek nőnek, felfelé pedig a levélszárnyak.

nožnica samostalnik
1. (ženski spolni organ) ▸ hüvelyVeliko deklet ima pol leta pred prvo menstruacijo izcedek iz nožnice. ▸ Az első menstruáció előtt hat hónappal sok lánynál jelentkezik hüvelyfolyás.

2. (pripomoček za rezilo) ▸ hüvely, tokIz žepa je izvlekel kovinsko nožnico in iz nje zelo nabrušen nož. ▸ Egy fémtokot vett elő a zsebéből, abból pedig egy nagyon éles kést.
3. botanika (del lista) ▸ hüvely
Stebelni listi s svojimi nožnicami ustvarjajo navidezno steblo. ▸ A szárlevelek a hüvelyeikkel látszólagos szárt képeznek.
Sopomenke: listna nožnica

oleseneti glagol
1. (spremeniti se v les) ▸ elfásodikStarejša rastlina lahko v spodnjem delu nekoliko oleseni in se razraste v nizek grmiček. ▸ Az idősebb növény alsó része kissé elfásodhat, majd alacsony cserjévé nőhet szét.

2. (postati tog) ▸ elgémberedik, elfásulZdramil ga je nenaden in oddaljen šum, odprl je oči, bil je ves otrpel in premražen, sklepi so oleseneli. ▸ Szokatlan és távoli nesz ébresztette fel, kinyitotta a szemét, teljesen elzsibbadt és átfagyott, az ízületei elfásultak.

3. (otrpniti) ▸ megdermed
"Odnesi me v spalnico svojih staršev." Olesenel je ob njeni zahtevi. ▸ „Vigyél a szüleid hálószobájába!” Megdermedt a kérésétől.

4. (zaostati v razvoju) ▸ eltompul, elfásul
Kakor športnik, ki ne telovadi iz dneva v dan, oleseni intelektualec, ki se ne srečuje z živo mislijo. ▸ Hasonlóan a sportolóhoz, aki nem tornázik nap mint nap, az értelmiségi is eltompul, ha nem találkozik élő gondolattal.
Kaj lahko možgane tako oleseni? ▸ Mi tompíthatja el ennyire az agyat?

olistan (-a, -o) belaubt, [laubtragend] Laub tragend, Blatt- (veja der Blattzweig)
olistano steblo rastlinstvo, botanika beblätterter [Stengel] Stängel
biti olistan in vollem Laub stehen

prae-suō -ere -uī -ūtum (prae in suere) spredaj obšiti, metaf. (pesn.) spredaj zakri(va)ti, spredaj pokri(va)ti, spredaj ovi(ja)ti: hasta foliis praesuta O. s trtnim listjem ovita trstikovica (trstikovo steblo), surculos longitudine binum digitorum, mox praesuunt recentibus coriis Plin.

sídrn (-a -o) adj. di, dell'ancora:
sidrni kraki i bracci dell'ancora
sidrna konica marra
sidrna prečka ceppo
sidrno steblo fuso
sidrni obroč cicala; maniglione
navt. sidrna priveza serrabozze
sidrna vrv cablotto
sidrna zapora strozza, strozzatoio
sidrni boben tamburo dell'ancora
sidrni vitel mulinello
sidrno dvigalo salpancora

stêbelce (-a) n dem. od steblo stelo sottile

stebelna vitica stalna zveza
botanika (preobraženo steblo) ▸ ágkacs, szárkacs

stīpō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *sti̯ā(i)-, *stei̯ā- trans. (z)gostiti, intr. zgostiti se, otrdeti, okoreti; prim. skr. stíyā stoječa voda, styā́yate strjuje se, postaja trd, stīmáḥ lenoben, počasen, styānaḥ, prastīmaḥ zgoščen, pogost, nakopičen, viṣṭīmín- zgoščajoč se, gr. στία, στῖος kamenček, πολυστῖος kamnit, στέᾱρ -ᾱτος maščoba, mast, loj, testo, στίλη kaplja, στῖφος kup, kopica, gosta množica, στίβη slana, στίβος utrjena, uhojena pot, στιβαρός, στιπτός steptan, στοιβή zamašitev, zatrpanje, στείβω zgoščam, teptam, στιφρός tesen, gost, trden, utrjen, močan, lat. stīria, stīricidium, stīlla, stīpes, stĭps, stipula, stipulus, stipulārī, lit. stimpù, stìpti strditi se, otrdeti, okrepneti, stiprùs močen (močan), krepek (krepak), silen, got. stains = stvnem. stein = nem. Stein kamen, srednjevisokonem. stīf, stëft = nem. steif, Stift; prim. tudi sl. stena in steblo)

1. (z)gnesti, nagnesti (nagnetati), (s)tlačiti, natlačiti, stisniti (stiskati), (na)basati, (z)gostiti, (na)gatiti, (na)trpati, (na)pakirati, napolniti (napolnjevati), (na)grmaditi, (na)kopičiti: Plin. idr., maiorem numerum (sc. assium) in aliqua cella Varr., Graeci stipati, quini in lectulis Ci., in arto stipatae erant naves L. na tesnem nagnetene, velut stipata phalanx L., hos arto stipata theatro spectat Roma H. na tesno nagneten (natlačen), eum stipata tegebat turba V., fratrum stipata cohors V., materies stipata Lucr., acies densis stipata catervis Lucan., stipare calathos prunis Col. poet., nucem sulphure et igni Fl., calceum multiformem Tert. z vso nogo polniti = visok čevelj nositi; pesn.
a) nakopičiti (nakopičevati): stipatque carinis ingens argentum V., (apes) mella stipant V.
b) stipare Platonem Menandro H. Platona pridružiti Menandru = Platonove spise zložiti (spakirati) skupaj z Menandrovimi; med.: cuncta stipantur saecula cursu Cl. se gnetejo; occ. kak kraj, na kakem kraju nagnesti (nagnetati), napolniti (napolnjevati): tribunal Plin. iun., stipant graves equi recessus Danai Petr. poet., multo patrum stipatur curia coetu Sil., aditus et tectum omne fartim stipaverant Ap.; pt. pf. stīpātus 3 poln česa, napolnjen s čim: curia cum patribus fuerit stipata O., pontes calonibus et impedimentis stipati Suet.

2. gnesti se okoli koga, koga kupoma (trumoma, tolpoma, množično) obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), obda(ja)ti, obsuti (obsipati, obsipavati), v velikem številu (po)spremiti (spremljati): Varr. ap. Gell., Plin. iun., Amm., Cl. idr., qui senatum stiparit armis Ci., qui stipatus semper sicariis, saeptus armatis, munitus indicibus fuit Ci., Catilinam … stipatum choro iuventutis (sc. videbant) Ci., stipatus lictoribus Ci., stipati gregibus amicorum Ci. ep., stipatus agmine armatorum in forum inrupit L., cum amicorum tum satellitum turbā stipante L., magnā iuvenum stipante catervā V., comitum turbā est stipata (sc. Diana) suarum O., huc epulae ditesque tori coetusque ministrum stipantur Stat., iuventus prosequitur stipatque ducem Val. Fl. Od tod adj. pt. pf. stīpātus 3 obkoljen, obkrožen, obdan: ab omni ordine, sexu, aetate stipatissimus Sid.

vêslo (-a) n remo:
potegniti vesla v čoln tirare i remi in barca
splavarsko veslo remo da zatteraio
veslo z dvema lopatama remo doppio
veslo za veslanje s krme bratto
čoln na vesla barca a remi
ročaj, steblo, list (pero), lopata vesla impugnatura, tallone, girone, pala del remo

viják (-a) m

1. teh. vite:
navoj, steblo, glava vijaka il filetto, il gambo, la testa della vite
jeklen, medeninast vijak vite d'acciaio, di ottone
lesni vijak vite da legno
samorezni vijak vite autofilettante
vezni vijak vite di collegamento
mikrometrski vijak vite micrometrica
zatični vijak vite prigioniera
ključ za vijak voltamaschio
pren. priviti davčni vijak aumentare, inasprire la pressione fiscale

2. teh. pala (del ventilatore); muz. pirolo; šport. vite;
ladijski, letalski vijak elica della nave, dell'aereo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. korak vijaka il passo della vite
teh. Arhimedov vijak vite d'Archimede
strojn. brezkončni vijak vite senza fine
diferenčni vijak vite differenziale
stebelni vijak vite prigioniera
hist. palčni vijak strettoio (strumento di tortura)

vite² f

1. tehn. vijak:
il filetto, il gambo, la testa della vite navoj, steblo, glava vijaka
vite d'Archimede Arhimedov vijak
vite autofilettante samorezni vijak
vite di collegamento vezni vijak
vite femmina notranji navoj
vite da legno lesni vijak
vite maschio navojni sveder
vite micrometrica mikrometrski vijak
vite perpetua, senza fine brezkončni vijak
vite prigioniera zatični vijak

2.
a vite polžasto zavit; pritrjen z vijaki

3.
giro di vite pren. zaostritev

4. aero vrij:
caduta a vite padec v vrij

5. šport vijačni skok

zélen (-lna -o) adj. della pianta erbacea, dell'erba:
zelno steblo il fusto, il peduncolo, la cima dell'erba

žêbelj (-blja) m chiodo:
čevljarski, mizarski, tapetniški, zidarski žeblji chiodi da calzolaio, da falegname, da tappezziere, da muratore
okrasni žebelj chiodo ornamentale
vet. podkovski žebelj chiodo da maniscalco
glavica, steblo žeblja testa, capocchia; gambo del chiodo
pren. obesiti na žebelj (študij, dejavnost) appendere al chiodo
zadeti žebelj na glavo cogliere nel segno, imbroccarla
med. intramedularni žebelj chiodo intramidollare

žitn|i (-a, -o) Getreide-, Korn- (klas die Kornähre, kosilnik der Getreidemäher, list das Getreideblatt, molj živalstvo, zoologija die Kornmotte, Getreidemotte, silos der Getreidespeicher, das Getreidesilo, škodljivec der Getreideschädling, škrob die Getreidestärke, bolezen die Getreidekrankheit, steblo der Getreidehalm, tržišče der Getreidemarkt, žganje der Kornbranntwein)

ἀνθέριξ, ικος, ὁ (ἀνθέω) klas, bilka, steblo.

ἀπο-καυλίζω (καυλός) odlomim, odtrgam (steblo).

βύβλος, ἡ steblo papirove rastline, lub, ličje papirove rastline, papirova rastlina – (Korenine in bilke so služile za jed, iz luba pa so napravljali razne stvari: papir, vrvi, čevlje itd.).

καλάμη, ἡ 1. bilka, steblo, trst(ika). 2. bilčni štrcelj, strnišče NT; pren. (pre)ostanek.

κάλαμος, ὁ [Et. iz k'olemo-s, lat. culmus, slama (iz k'olemo-s), slov. slama (rusko solóma), nem. Halm; lat. calamus, izpos. iz grščine] 1. bilka, slama, steblo, trst. 2. a) pastirska piščalka; b) trst za pisanje, pero NT; c) palica, s katero se meri, merska palica, merilo NT.