Franja

стык m stik; spojitev

agganciamento m

1. priklop, vprega; spojka

2. voj. stik s sovražnikom:
manovra di agganciamento manevriranje za stik s sovražnikom

3. ekon. navezovanje, vezava:
l'agganciamento dei salari al costo della vita vezava plač na življenjske stroške

agganciare v. tr. (pres. aggancio)

1. priklopiti, priklapljati:
agganciare i vagoni alla locomotrice priklopiti vagone na električno lokomotivo

2. pog. zavezati, zapeti:
agganciati le scarpe zaveži si čevlje

3. voj. priti v stik s sovražnikom

4. pren. ujeti:
agganciare un cliente ujeti stranko

5. šport (nogomet) zaustaviti žogo (preden se dotakne tal)

aliteráţie -i f aliteracija, soglasniški stik

allitterazione f

1. lit. aliteracija, soglasniški stik

2. glasba aliteracija

apprōccio m (pl. -ci)

1. približevanje:
tentare un approccio poskusiti se približati, priti v stik, seznaniti se

2. pren. prvi stik, pristop:
l'approccio a un problema pristop k problemu

Arbeitsfuge, die, delovni stik

asonánţă -e f asonanca, samoglasniški stik

assonance [ǽsənəns] samostalnik
sozvočje, soglasje, asonanca, ujemanje samoglasnikov navadno v zaključnih besedah verzov, samoglasniški stik

assonance [asɔnɑ̃s] féminin samoglasniški stik (rima), asonanca

assonanza f

1. lit. asonanca, samoglasniški stik

2. pren., knjižno soglasje, uglašenost, harmoničnost

coaptātiō -ōnis, f (coaptāre) tesen (točen) stik: Aug.

collīdō (conlīdō) -ere -līsī -līsum (cum in laedere)

1.
a) skupaj (s)tolči, skupaj ali drugo ob drugo butniti (butati): mare … inter se navigia conlidere (= conlidebat) Cu., coll. manūs Q. ploskati, aversas inter se manūs Sen. ph., lapides Front.; pass. med. skupaj udariti (udarjati), skupaj trčiti (trkati), zade(va)ti drugo ob drugo: conlidi inter se naves … coeperunt Cu., magnoque motu amnis uterque colliditur Cu. se stekata, dentes colliduntur Sen. ph., collisis trabibus Sil., si binae (consonantes) collidantur, stridor est Q. če se stikata; pren.: collisa inter se duo rei publ. capita Vell. = boj med obema glavarjema …
b) pren. v sovražen stik spraviti (spravljati), razdvojiti (razdvajati): mille causae nos quotidie collident Petr., ambitiosa pios collidit gloria fratres Stat.; v pass. v sovražen stik priti (prihajati), udariti (udarjati) se, spopasti (spopadati) se; pesn. z dat.: Graecia barbariae lento collisa duello H.; s cum ali inter se (o stvareh) zadevati (se) drugo ob drugo, navzkriž si biti, nasprotovati si: colliduntur aut pares (leges) inter se aut secum ipsae Q., non personae inter se colliduntur, sed ipsae res Q.

2. stolči, raztolči, razbi(ja)ti, stlačiti, stisniti (stiskati): umor ita mollis est, ut facile premi conlidique possit Ci., quaedam vasa argentea conlisa Ci., neque conlidi sine inani posse videtur quicquam nec frangi Lucr., anulos ut fiat, primo conliditur aurum O., si aurum … fractum aut collisum sit Dig., nasus collisus Sen. ph. potlačen, ploščat; subst. pt. pf. collīsa -ōrum, n zmečkanina, zveženina: G.; medic. collīdī otisniti (otiskati) se, zmečkati se, udariti se, poškodovati se: os colliditur Cels., os fractum aut collisum Dig., collisis corporibus Cels., id, quod collisum est Cels.; subst. pt. pf. collīsa -ōrum, n udarjena (zmečkana) mesta (udov): Plin.

cōnexiō, slabše connexiō, -ōnis, f (cōnectere, connectere)

1. tesna zveza, tesen stik (spoj), zvrstitev, niz: scutorum, armorum Isid., Serv.

2. occ.
a) organska zveza: animae et corporis nostri Ambr.
b) nravstvena zveza, navezanost: caritatis Aug., unius debiti Aug. navezanost na krivdo enega (izvirnega) greha.
c) časovna zveza, kronološka zvrstitev: fatum est conexio rerum per aeternitatem Ci. ap. Serv.
č) fil. logični zaključek, sklep: Q., Aug.
d) gram. zveza glasov, črk = zlog; v pl.: Char.

conglūtinātiō -ōnis, f (conglūtināre)

1. sklejevanje, zlepljanje, lepljenje, pass. = zlepek: omnis conglutinatio recens aegre divellitur Ci.

2. pren.
a) ret. in gram. skladanje, skladnja: verborum Ci.
b) medic. tesni stik, spoj: Cael.

consort¹ [kənsɔ́:t] neprehodni glagol (with)
družiti se, imeti stik; spremljati; ujemati se

contactá -éz vi. navezovati/navezati stik

contacter [kɔ̃takte] verbe transitif stopiti v, dobiti stik (quelqu'un s kom)

contattare v. tr. (pres. contatto) priti v stik (s, z), kontaktirati, srečati (koga)

continuātiō -ōnis, f (continuāre)

I. act. nadaljevanje: magistratūs, tribunatūs L. (še) nadaljnje opravljanje. —

II. pass.

1. nepretrgana vrsta, zveza, nepretrgan stik, nepretrganost, zaporednost: causarum, naturae Ci., c. seriesque rerum Ci., in quibus (rebus) peragendis continuatio ipsa efficacissima esset L., contextus et continuatio sermonis Q., brevium verborum ac nominum c. Q.; occ. (ret.)
a) (z gen. verborum in brez njega) nepretrgan stik (spoj), nepretrgano zaporedje besed: quasi nodi continuationis Ci., non est enim in verbo modus hic, sed in oratione, id est in continuatione Ci.; od tod sestavje, perioda: nimis longa c. verborum Ci. (prim. Ci. De orat. I, 61, 261; Orat. 61, 204), quae (περίοδος) est vel ambitus vel circumductum vel continuatio vel conclusio Q.
b) nepretrgano predavanje: Corn., Plin. iun.

2. nepretrganost v času, neprenehljivost, neprestanost, trajnost: imbrium C. neprestano deževje, bellorum Vell., laborum Vell., Suet., nimia prosperorum Fl. ali prosperitatis Ps.-Q. preveč trajna sreča.