Franja

caelum² -ī, n (iz *caidlom; prim. lat. caesius)

1. nebo, nebesa, nebesni svod, nebesni obok: o caelum, o terra, o maria, Neptuni Pac. ap. Varr., Iovis nutu calum, terra, maria reguntur Ci., loca naturae... prima duo, caelum et terra L., Faleriis caelum findi velut magno hiatu visum H., te dea, te fugiunt venti, te nubila caeli V., quidquid deorum in caelo regit O.; poseb.
a) kot kraj nebesnih in zračnih pojavov: de caelo fit aliquid Ci. na nebu se pojavlja znamenje, totius caeli descriptio Ci., contemplatio caeli Ci., cadunt caelo fulgura V., fulmina iaciuntur de caelo L., de caelo tangi L., V. ali percuti Ci. = ici e caelo Ci. biti od strele zadet, demittere caelo nimbos O., imbres O., de caelo servare Ci. paziti na nebesne pojave, caelo albente C. ko se je danilo, caelo vesperascente N. pod večer, v mraku; preg.: quid si nunc caelum ruat? Ter. (o praznem strahu), caelum ac terras miscere L. ali maria omnia caelo miscere V. kar je spodaj, gor spraviti = na glavo preobrniti, findere caelum aratro O. (o nemogočih stvareh), toto caelo errare Macr. močno se motiti; (dic ubi) tris pateat caeli spatium non amplius ulnas V. (uganka, ki meri na nekega Celija iz Mantove, ki si je pri prodaji svojega zemljišča pridržal tri lakte za grob.)
b) kot bivališče bogov: Pompeius de caelo delapsus Ci. poslan od bogov; met.: caelo gratus omni V. vsem nebeščanom, commercia caeli O. občevanje z bogovi, me assere caelo O. med bogove, quid me caelum sperare iubebas V. božanstvo, caelo Musa beat H. z nesmrtnostjo, dicare caelo Augustum Plin. iun. ali caelum decernere alicui T. koga med bogove uvrstiti (o poboženju), in caelo sum, digito caelum attingo Ci. ep. presrečen sem, srečen sem kakor v nebesih, conlegam de caelo detraxisti Ci. si spravil ob slavo.

2. nebeška višina, višina, visokost: boat caelum fremitu virûm Ter., ad caelum manus tendere C. ali tollere H. proti nebu, animum caelo fero V., it caelo (dat.) clamor V.; hiperbola: iuncta caelo montium iuga L. nebotični vrhovi, exiit ad caelum arbor V.; pren.: in caelum... Cato tollitur Ci., Caesar fertur in caelum Ci., rem gestam in caelum efferre Ci. ep., aequare aliquid laudibus caelo V. do nebes povzdigniti.

3. obnebje, ozračje, zrak: potestne tibi huius caeli spiritus esse iucundus? Ci., cui repente caelum, solum, aquam terramque ademerint Ci., ferri per caelum V., densitas caeli Vitr.; podnebje, ozračje, vreme: haec natura loci caelique est Ci., pingue et concretum caelum Ci., c. crassum, salubre Ci., aestuosum Col., grave Suet., molle Plin., mitissimum L., varium caeli praediscere morem V. nestanovitnost, c. crebris imbribus ac nebulis foedum T.

4. met.
a) stran neba: sub quo caelo natus sum L., caelum, non animum, mutant, qui trans mare currunt H., hoc animal negatur vivere in alio caelo Plin.
b) obzorje, horizont: cuicumque particulae caeli officeretur V., nox humida caelum abstulit V.

5. pren. obokana votlina, obok, svod: camerarum caelum Vitr., cerebrum est proximum caelo capitis Plin. — Pooseb. Caelum -ī, n = Caelus (gl. caelus) Nebo, bog neba (nebes): Hyg. — Soobl. (z odpahnjeno končnico) cael, n, indecl.: divom domus altisonum cael Enn. ap. Aus.

Opomba: V klas. dobi se rabi le sg., šele pozneje je (zlasti pri pesnikih) prišel v rabo heterocl. pl. caelī -ōrum, m od subst. caelus.

chiripa ženski spol

tener chiripa srečo imeti, srečen človek biti

clam¹ [klæm] samostalnik
užitna školjka
ameriško molčeči človek

as happy as a clam (at high tide) ves srečen, blažen, zadovoljen
vulgarno shut your clam! zapri gobec!

combien [kɔ̃bjɛ̃] adverbe koliko, v kolikšni meri; kako

combien y a-t-il? kako dalečje?
combien cela? ça fait combien? koliko stane to?
le combien êtes-vous? kateri (po vrsti) ste vi?
combien êtes-vous? koliko vas je?
combien sont venus? koliko jih je prišlo?
combien de fois kolikokrat
le combien sommes-nous? katerega (datuma) smo (danes)?
combien de temps? kako dolgo?
tous les combien passe l'autobus? (populaire) vsakih koliko minut vozi avtobus?
combien je suis heureux de vous revoir! kako sem srečen (vesel), da vas zopet vidim!

contingō¹ -ere -tigī -tāctum (cum in tangere)

I. trans.

1. dotakniti (dotikati) se česa, krcniti (krcati) kaj, (o neživih subj.) tudi doseči (dosegati) kaj: c. caules nulla ex parte Ci., luna terram paene contingens Ci., c. a terra ramos V., contigit et glaebam: contactu glaeba potenti massa fit O., cum pedes imum gradum (sellae regiae) non contingerent, mensam subdidit pedibus Cu., ne arbusculae inter se contingant Col.; pesn.: curalium, quo primum contigit auras tempore, durescit O. brž ko je prišla (ko pride) z zrakom v stik, brž ko pride na zrak; z abl.: c. aliquem digito (gl. digitus), summas pede undas, exstinctos ore suo focos O., manibusque cruentis virgineas ausi contingere vittas V., manibus prohibet contingere mensas V., terram osculo c. L. poljubiti, montes suo igni Lucr. (o soncu), mento humum Cu., crus alicuius calce Suet.; v pass.: fenestrae sic editae, ne manu contingi possint Col., paene ut radiis (solis) prius quam terra contingeretur Suet.; hiperbola: nullae profecto terrae caelum contingunt L. ne molijo do neba, c. sidera comā O. (o visokem drevesu), nubes aërio vertice Tib. (o visoki gori), summa sidera plantis Pr. po zvezdah hoditi (pesn. o največji blaženosti); occ.
a) kaj s čim pomazati, potrositi: tum pater ora sui sacro medicamine nati contigit O., c. lac parco sale V., cibos sale modice Cels., caseum torrido sale Col.
b) oprijemaje dotakniti (dotikati) se česa = kaj prije(ma)ti, (u)loviti, z(a)grabiti: aves facile cibum terrestrem rostris contingunt Ci. pobirajo, funemque manu contingere gaudent V., manibusque datas contingere habenas gaudet O., taurum, quamvis mitem, metuit contingere primo O., c. (alicuius) dextram L., Val. Max. ali (alicuius) manum Vell., alicuius genua Ap. okleniti se; met. prisvojiti (prisvajati) si kaj, seči (segati) po čem (tujem): nec sua custodiunt nec aliena contingunt Mel.
c) dotakniti (dotikati) se česa = pokusiti (pokušati) kaj: audeat esuriens dominus contingere granum H., c. cibos ore O. jesti, aquas O. piti, fontem O. piti iz studenca; (o ptičih) objesti, pozobati: asservarent corpus, ut ne aves quidem contingerent Cu.
č) skrunilno dotakniti (dotikati) se česa: corpus corpore Pl.
d) okužujoč dotakniti (dotikati) se koga, okužiti (okuževati): quaedam in contactos corporis vitia transsiliunt Sen. ph., venenatis morsibus contacta nonnulla iumenta Ap.

2. česa bližnjega dotikati se, biti (ležati) tik česa, tikati se česa, stikati se s čim, naslanjati se na kaj: milites disponit … perpetuis vigiliis stationibusque, ut contingant inter se C. da bi bili med seboj v stiku, turris contingens vallum C., agger murum contingit C., ripae fluminis ex utraque parte radices montis contingunt C., trabes non inter se contingunt Hirt.; occ.
a) geogr. držati se česa, mejiti s čim: quorum agri non contingunt mare Ci., in Helvios, qui fines Arvernorum contingunt C., saltus Vescinus Falernum contingens agrum L., Bactra, nisi dividat Tanais, contingimus Cu., Aegyptus dorso Aethiopiam contingit Mel., contingentes Illyricum coloniae Suet.
b) pren. α) po sorodstvu, prijateljstvu idr. s kom v stiku ali zvezi biti: c. aliquem propinquā (longinquā) cognatione Cu., aliquem sanguine ac genere, aliquos aut propinquitate aut amicitiā L., quicumque aut propinquitate aut affinitate aut aliquibus ministeriis regiam contigissent L., deos (= z velikaši) quoniam propius contingis H., c. aliquem modico usu (po … občevanju) T., Claudiorum familiam artissimo sanguinis vinculo Val. Max., Caesarum domum nullo gradu Suet. β) tikati se koga, česa, zadevati koga, kaj: haec consultatio … Romanos nihil contingit L., meam causam, quae nihil eo facto contingitur, ne miscueris L. ki ni v nobeni zvezi z …; abs.: cognitio de suspectis tutoribus contingit Dig. je pristojna.

3. kako smer (kak cilj) doseči (dosegati), zade(va)ti, pogoditi (pogajati): ex tanta altitudine hostem contingere non posse L., ipsam avem contingere ferro non valuit V., da mihi, quod petitur, contingere ferro O.; occ. doseči (dosegati) kaj = priti, dospe(va)ti kam: qui studet optatam cursu c. metam V., hoc sperem Italiam contingere caelo V., contigimus portum O., c. terram, litora, Cadmeïda arcem, Ephyren O.; pren. (o stvareh in abstr.): mediam caeli nox umida metam contigerat V., nec contigit ullum vox mea mortalem O., contigerat nostras infamia temporis aures O. slab glas … je bil segel do nas, fando aliquem Hippolytum vestras si contigit aures … occubuisse neci O. če je kdo izmed vas po govoricah izvedel, da je …, quam regionem cum superavit animus naturamque sui similem contigit atque agnovit Ci.

4. pren.
a) popadljivo dotakniti (dotikati) se koga, koga obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, obiti, obhajati: quam me manifesta libido contigit O., contactus nullis ante cupidinibus Pr., numine contactae suo O. prevzete, navdušene, nec umquam contacti simili sorte rogetis opem O., quos … contingebat cura L. je prevzemala skrb, toda: ignotā animum (virginis) contingere curā Val. Fl. (o Veneri) storiti, da skrb prevzame srce.
b) z nravnim skrunstvom dotakniti (dotikati) se koga, česa = (o)madeževati, (o)skruniti, onečastiti (onečaščevati) koga ali kaj, večinoma v pt. pf. contāctus 3 omadeževan, onečaščen, oskrunjen s čim: quae (auspicia) ut primum contacta sint ab eo L., contacturum (sese) funebribus diris signa, tela, arma hostium L. da hoče … s prekletstvom uničenja umazati, v uničenje prekleti, dies (Alliensis) contactus religione L. preklet, auspicia contacta L. onečaščeno ptičegledstvo, milites contacti sacrilegio L., omnes contacti eā violatione templi V., plebs contacta regiā praedā L., velut contactā civitate rabie duorum iuvenum L. tako rekoč okužena, pristinā noxā contactus Cu., his contactus ensis deserat castum latus Sen. tr., casta et nullis vitiis contacta pectora T., equi nullo mortali opere contacti T. prosti vsakega … dela.
c) z deležem dotakniti (dotikati) se česa, doseči (dosegati), pridobiti kaj: aevi florem Lucr., prius periere, quam quod petierant contingerent Ph.; (o stvareh in abstr.) pripasti, na del priti komu, doleteti, zadeti koga: palma frugum indubitata Italiam contigit Plin., sors Tyrrhenum contigit Vell., quos … suspicio favoris in regem contigerat L. na katere so uperili sum.
č) z opisovanjem dotakniti (dotikati) se česa, omeniti (omenjati) kaj: aliquid strictim Lact.

II. intr. doleteti koga, na del priti, za del dospe(va)ti komu, uspe(va)ti, posrečiti se, dogoditi (dogajati) se, zgoditi se, pripetiti se, primeriti se; abs.: hanc mihi expetivi; contigit Ter., si contingit (continget) Q., si forsitan contigerit (kot vrinek) Amm. če bom morda imel srečo, če bom morda tako srečen; s samostalniškim subj.: pulchra haec fama continget civitati Ci., quam rem paucis contigisse docebat C., si qua pugnandi occasio esset, postquam ea nulla contigerat L. se ni bila pokazala, cui gratia, fama, valetudo contingat abunde H., contingent oculis videnda crura O., contigit ex merito qui tibi nuper honos O., si mihi vita contigerit Plancus in Ci. ep., contigit tibi magnifica res Val. Max., neque prius cursus contingere potest quam sciremus, quo sit et quā perveniendum Q. in tekmovalni tek se ne more prej vršiti, contigit eadem claritudo etiam ex antecedentibus Q., ex nidore hilaritas contingit Mel., quae (examina apium) dono vel aucupio contingunt Col. ki jih dobi človek v dar ali si jih ujame; pogosteje je subj. neutr. pron.: Auct. b. Hisp., Sen. ph., quod mihi primum togato contigit Ci., hoc post hominum memoriam contigit nemini Ci., an est quicquam, quod Veientibus optatum aeque contingere posset, quam ut … L., ubi quid melius contingit H., ut tamen id per M. Agrippam securo ei posse contingere non existimarent Vell., quod nobis volentibus facile continget Q.; večinoma pa se subj. izraža (brezos.)

1. s konsekutivnim stavkom: Caesari contigit, ut senatui esset carissimus Ci., huic contigit, ut patriam e servitute in libertatem vindicaret N. temu se je posrečilo, ta je bil tako srečen, da je …, mihi numquam, ut ipse interessem, contigit Q.; pred takim stavkom pogosto stoji še kak subj. v nom.: soli hoc contingit sapienti, ut nihil faciat invitus Ci., si quid tale posset contingere, ut aliquis nos deus tolleret Ci., qui honos huic uni ante id tempus contigit, ut, cum patri populus statuam posuisset, filio quoque daret N.

2. z inf.: celeriter antecellere omnibus ingenii gloriā contigit Ci., fingere cinctutis non exaudita Cethegis continget H., non cuivis homini contingit adire Corinthum H. nima vsak človek te sreče, da bi prišel …, Romae nutriri mihi contigit atque doceri H., ita mihi contingat herede filio mori Q., contingat modo te filiamque tuam fortes invenire Plin. iun.; s predikatnim dat.: Iovis esse nepoti contigit haud uni O., quo tempore mihi fratrique meo destinari praetoribus contigit Vell., ita mihi libero et vivere contingat et mori Sen. rh.

corruō -ere -ruī (-)

I. klas. le intr.

1. (z)rušiti se, porušiti se, podreti (podirati) se, razsuti (razsipati) se, sesuti (sesipati) se, razvaliti se, usaditi (usajati) se: si aedes eae corruerunt Ci., conclave illud … proximā nocte corruit Ci., triclinium illud supra convivas corruit Q., tantos terrae motus tota in Italia factos esse, ut multa oppida corruerint Ci., tota urbs eorum corruit Plin., arbor corruit O., Suet., Memnonis arduus alto corruit igne rogus O., ne quid labefactum viribus ignis corruat O., statuae eius … corruerunt Suet.; occ. (o bitjih) na tla (na zemljo) zrušiti se, zgruditi se, pasti (padati): nec amicum ruentem corruere patitur Ci., quo cum corruit (ales) Lucr., quo loco icta corruerat (Horatia) L., corruit telis obrutus, duo Romani super alium alius … corruerant L., corruit in vulnus V. pade na rano = naprej, haedus ubi agrestis corruet ante focos Pr. bo padel pod roko žrtvovalca, cum is pronus corruit … inquit … Cu., corruens morbo comitiali Plin., adverso parieti caput ingenti impetu impegit et corruit Plin. iun.; brezos.: longe violentius ex necessitate quam ex virtute corruitur Sen. ph. dokaj silneje padeš, če moraš, kakor če si se srečen vdal (padcu).

2. pren. (z)rušiti se, porušiti se, pasti (padati) = propasti, poginiti, podleči (podlegati), izničiti se, po zlu iti: corruit haec … sub uno, sed non exiguo crimine domus O., iam explicatā totā Carneadis sententiā Antiochia ista corruent universa Ci. se bo zrušil ves Antiohov sestav, quae (eloquentia) nisi oratoris futuri fundamenta feliciter iecerit, quicquid superstruxeris corruet Q., quae (nostrae contentiones) in medio spatio franguntur et corruunt Ci., quā (plagā pestiferā) … Lacedaemoniorum opes corruerunt Ci., quo altius elatus erat, eo foedius corruit L., consul id agit, ut cum omnibus legibus Romanum imperium corruat Val. Max.; occ.
a) propasti = na kant priti: qui homines, si stare (držati se) non possunt, corruant Ci., equitem Romanum … labentem excepit, corruere non sivit, fulsit … Ci.
b) propasti (propadati), ne uspe(va)ti α) na odru (pren.): ii mihi videntur fabulam aetatis peregisse nec tamquam inexercitati histriones in extremo actu corruisse Ci. β) pred sodiščem = obsojen biti: quod accusator eius praevaricationis crimine corruisset Plin. iun. —

II. trans.

1. zrušiti, zmetati, zvrniti (zvračati): eo spicas Varr., hanc rerum summam Lucr., corpus Ap.; pren. vreči, uničiti: in quo me corruerit genere (Amathusia) Cat.

2. naglo nagrabiti: di(vi)tias Pl.

coup [ku] masculin udarec, sunek, mah; zabod; strel; met; pok; poteza; požirek; rana, poškodba; technique dvig

à coups de s pomočjo, s
à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup (za) to pot
à coup sûr (prav) gotovo, zanesljivo, nedvomno
à tout coup, à tous les coups vsakikrat, ob vsaki priliki
un autre coup drugič, drugikrat
au coup de midi točno opoldne
après coup pozneje, (ko je že) prepozno
du coup na to, zaradi tega, zato
de même coup obenem, istočasno, hkrati
par à-coups sunkoma
pour le coup, pour un coup to pot, enkrat
sans coup férir brez (vsakega) boja
sous le coup de pod učinkom, pod grožnjo
coup sur coup nepretrgano
sur le coup takoj
tout à coup nenadoma
(tout) d'un coup naenkrat
coup sur coup mah na mah, hitro zaporedoma
coup d'air prehlad
coup bas globok udarec (pri boksanju)
coups pluriel de bâtons batine
coup blanc, tiré en l'air strašilni strel
coup bleu modrica (na telesu)
coup de bonheur, du ciel sreča, srečen slučaj
coup au but polni zadetek
coup de chance srečen slučaj
coup de chien (marine) nenaden vihar, figuré nenaden, neprijeten dogodek
coup de couteau, d'épingle zbod z nožem, z iglo, z buciko
coup de dent ugriz
coup de désespoir obupanost
coup double (figuré) dve muhi z enim udarcem
coup d'épée dans l'eau (figuré) brezuspešno delo, udarec v vodo
coup dur hud, težak udarec; težavna stvar
coup d'eau vdor vode
coup d'éclat pozornost vzbujajoče dejanje
coup d'envoi (sport) prvi, začetni udarec
coup d'essai prvi, poskusni strel
coup d'Etat državni prevrat
coup de feu strel
coup de fil (familier) telefoniranje
coup de force nasilen prevrat, puč
coup de fortune srečen slučaj; udarec usode
coup de foudre, de tonnerre udarec strele, figuré strela iz jasnega, ljubezen na prvi pogled
coup de fouet udarec, pok z bičem, figuré spodbuda
coup franc (sport) prosti strel
coup de fusil strel iz puške, figuré, familier oderuška cena
coup de grâce milostni, smrtni sunek (zabod)
coup de grisou (minéralogie, mines) treskav zrak
coup de main (militaire) spreten napad z majhnim številom ljudi; familier pomoč
coup de maître mojstrska poteza
coup de mer butanje valov
coup monté skriven dogovor
coup d'œil bežen pogled, figuré pregled
coup de patte žaljiva, jedka beseda ali opazka
coup du père François izdajalsko dejanje ali zvijača
coup de pied brca
coup de pied de l'âne podla žalitev osebe, ki se ne more braniti
coup de pierre lučaj kamna
coup de pinceau poteza s čopičem
coup de poing udarec s pestjo
faire le coup de poing aktivno poseči v pretep
coup de pouce majhna, skromna pomoč
coup de sang možganska kap, izliv krvi; figuré, familier napad besnosti, pobesnelost
coup de sifflet žvižg
coup de soleil sončarica
coup de sonde poskus na slepo
coup de sonnette zvonjenje (zvonca)
coup du sort udarec usode
coup de téléphone telefoniranje, telefonada
coup de tête nepremišljeno dejanje ali sklep
coup de théâtre (théâtre) presenetljiv preobrat; presenetljiv dogodek
coup de torchon (figuré) pretep, metež
coup de vent piš, sunek vetra
cheveux masculin pluriel en coup de vent zmršeni lasje
échec et mat en trois coups šah in mat v treh potezah
un sale coup à quelqu'un hud udarec, nepošteno dejanje do koga
donner un coup à quelqu'un pretresti koga
donner un coup de balai, de brosse, de peigne à quelque chose malo pomesti, oščetkati, počesati kaj
avoir un coup dans le nez (populaire) biti več ali manj pijan
donner un coup de chapeau à quelqu'un komu se odkriti, izraziti mu spoštovanje
donner un coup de main, d'épaule à quelqu'un pomagati komu
donner un coup de téléphone poklicati po telefonu
donner un coup de trompe (automobilisme) dati znak s trobljo, hupo
être dans le coup biti udeležen pri kakšni stvari, vedeti za tajnost
être aux cent coups biti osupel, zbegan, razburjen
faire les quatre cents coups razuzdano živeti
faire d'une pierre deux coups pobiti dve muhi z enim udarcem
jeter un coup d'œil malo pogledati
monter le coup à quelqu'un prelisičiti, prevarati koga
manquer son coup ne uspeti, spodleteti v svojem naklepu, načrtu
porter un coup sévère à quelqu'un prizadeti hud udarec komu
en mettre un coup (familier) podvojiti vnemo, zelo se truditi
prendre un coup de vieux nenadoma se postarati
mourir sur le coup takoj, na mestu umreti
en prendre un coup (familier) dobiti poškodbo
j'en ai pris un coup to me je prizadelo, zabolelo
réussir un beau coup lep uspeh imeti, dobro uspeti
tenir le coup vzdržati, vztrajati
valoir le coup biti vreden truda
en venir aux coups spoprijeti se, spopasti se

Crēta -ae, f: Pl., Varr., Ci., V., Vell., Plin., Suet., Gell. ali Crētē -ēs, f: H., O., Mel., Sen. tr. (Κρήτη) Kreta (zdaj Krētē, Kríti), rodovitni otok v Sredozemskem morju. Od tod

I. subst. Crētānī -ōrum, m Krečani, preb. Krete: Pl. —

II. adj.

1. Crēs, Crētis, m (Κρής) kretski, kot subst. Krečan, preb. Krete: Epimenides Cres Ci.; kolekt.: Aus.; pogosteje v pl. Crētēs -um, acc. -ăs, m Krečani (sloviti lokostrelci): Sen. tr., Cretum leges Ci., Cretas sagittarios … mittit C., Cretes erunt testes. Nec fingunt omnia Cretes O.; tudi = kretski (lovski) psi: Spartanos Cretasque ligat Lucan.

2. Crēssa -ae, f (Κρῆσσα) kretska: pharetra O., corona O. Ariadnina (gl. Ariadnē) krona kot ozvezdje, bos (= Pasiphaë) Pr., herbae Pr., Cressā ne careat pulchra dies notā H. da dan ne bo brez krednega znaka, da bo dan srečen (najboljšo kredo so namreč pridobivali na otoku Cimolu v Kretskem morju; gl. tudi crēta 1. in opombo); kot subst. Krečanka = Ariadne: O. (Amor. I, 7, 16), Cl., Sid. = Aërope: O. (Ars amat. I, 327).

3. Crēsius (Crēssius) 3 (Κρήσιος) kretski: nemora V., tu Cresia mactas prodigia V. kretsko pošast, t.j. ogenj bruhajočega bika, ki je pustošil maratonsko krajino in katerega naj bi Herkul živega pripeljal k Evristeju, regna O., tecta Stat.

4. Crētaeus 3 (Κρηταῖος) kretski: Ida V., O., taurus O. (= Cresia prodigia V.), urbes O., iuvencus Pr., cervae Sen. tr.; kot subst. Crētaeus -ī, m Krečan = Epimenides Pr.

5. Crētēnsis -e kretski: L., homo, Iuppiter Ci.; kot subst. Crētēnsēs -ium, m Krečani: N., L., Cu.

6. Crēticus 3 (Κρητικός) kretski, Kretski: mare H., sinus Sen. ph., labyrinthus Plin., bellum Fl. Kot subst.
a) Crēticus -ī, m Kretski, častni priimek Kvinta Cecilija Metela, ki je kot konzul l. 69 podjarmil Kreto: Ci., O., Vell., Fl.
b) Crētica -ae, f, sicer clematis imenovana rastl. srobot: Plin.
c) v gr. obl. Crēticē -ēs, f, sicer hibiscum imenovana rastl. koristni slez: Ap. H.

7. le pesn. Crētis -idis, f (Κρητίς) kretska: nymphae O.

cveteti glagol
1. (pognati cvetove) ▸ virágzikKdo si ne bi želel vrta, v katerem stalno cvetijo grmi in trajnice? ▸ Ki ne szeretne olyan kertet, amelyben a cserjék és az évelők folyamatosan virágoznak?

2. (o algah) ▸ virágzikZakaj morje cveti, strokovnjaki še ne vedo natančno, je pa to ena najhujših groženj turizmu. ▸ Még a szakértők sem tudják pontosan, miért virágzik a tenger, noha a turizmus szempontjából ez jelenti az egyik legnagyobb veszélyt.

3. (prinašati dobiček) ▸ kivirul, virul, virágzikOd 11. stoletja dalje sta v Evropi cveteli obrt in trgovina. ▸ A 11. századtól Európában virágzott a kisipar és a kereskedelem.

4. (izgledati srečen) ▸ kivirul, virulKer je upošteval njeno željo, je ob odhodu kar cvetela od zadovoljstva. ▸ Mivel meghallgatta óhaját, távozáskor szinte virult az elégedettségtől.

da medm.: o da srećnog dana! o srečen dan!

dán day; (dnevna svetloba, luč) daylight, daytime; (svetloba) light

dober dán! (zjutraj) good morning!, (popoldne) good afternoon!, (splošno) how do you do!, pogovorno hallo!, hullo!, ZDA hello, (pri poslovitvi) good day!, pogovorno see you!, be seeing you!; see you later!
deloven dán working day, weekday
črn dán figurativno a black day, a dark day, an unfortunate day
materinski dán Mother's Day
novoletni dán New Year's Day
beli dán broad daylight
plačilni dán payday
postni dán fast day
prazničen dán holiday
pasji dnevi dog days pl
prosti dán day off, (brez pouka) day off school
rojstni dán birthday
srečen dán a red-letter day
sodni dán the Last Day, Judgment Day, Day of Judgment, Doomsday
davni dnevi bygone days, arhaično day of yore
spominski dán Remembrance Day (11. november)
z dne 3. maja dated May 3rd
čez dán (podnevi) in the daytime; during the day, by daylight, by day
dán za dnem day by day
drugi (naslednji) dán next day, the day after
do današnjega dne to the preent day
od dneva do dneva from day to day
čez nekaj dni in a day or two
enega teh dni, te dni enkrat one of these days
dvakrat na dán twice a day
pri belem dnevu in broad daylight
lepega dne one fine day
oni dán (zadnjič) the other day
še oni dán only the other day
še isti dán that very day
od tega dne dalje from this day forth
par dni a couple of days
ta ali oni dán one day or another
svoj živi dán in all my born days, in my lifetime
nekega dne one day, (za prihodnost) some day
pred tremi dnevi three days ago
dán poprej the day before, the day beforehand
teden dni (7 dni) a week
danes teden dni this day week, (pred tednom dni) a week ago
14 dni (2 tedna) a fortnight, two weeks
čez 14 dni in a fortnight
vsak dán every day, daily
vsak drugi dán every other (ali second) day
vsakih pet dni every five days
ves dán all day long, for the whole of the day
ves ljubi božji dán the livelong day
za nekaj dni for a few days
prejšnji dán the previous (ali preceding) day
ki traja ves dán daylong
na dán z besedo! speak out!, out with it!
to je jasno kot beli dán it's as clear as daylight, it's as plain as a pikestaff
biti različen kot noč in dán to be as different as chalk and cheese
béli dán je it is broad daylight
dobiti prost dán to be allowed a day off
ni še vseh dni konec we have not seen the last of it yet
prinesti, spraviti na dán to bring to light
prinesti stvar na dán to broach a matter
sedaj prihaja na dán it now transpires
priti na dán to come to light, to transpire, to leak out, to become known, ZDA to develop
prinesti na dán svoje težave to air one's troubles
ko napoči dán at daybreak, at dawn
za vsakega pride njegov dán every dog has his day
sanja se ti pri belem dnevu you're day-dreaming
svoj živi dán nisem videl... I have never seen in all my born days (ali in my lifetime)...
dnevi so mu šteti his days are numbered
zagledati dán (luč sveta) to be born, to come to light, to come out
določiti dán to fix a day
voščiti dober dán to bid someone good day, zastarelo to give someone the time of day
bil je 2 dni prepozen he was two days late
delati noč in dán to work day and night
ne hvali dneva pred nočjo do not praise the day before it is over; laugh before breakfast and you'll cry before supper

dénouement, -noûment [denumɑ̃] masculin razvozljanje; razplet; razrešitev, izid, konec

dénouement d'une tragédie razplet tragedije
un heureux dénouement srečen izid (konec)

domíslek idea f ; pensamiento m ; salida f

duhovit domislek ocurrencia f
srečen domislek feliz idea f
imeti bistroumne domisleke tener buenas salidas

dòšāšće s zastar. prihod: sutradan po -u; napojnica dobroga -a zdravica za srečen prihod

eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)

eau blanche raztopina svinčevega acetata
eau bénite blagoslovljena voda
eau de Cologne kolonjska voda
eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
eau dormante stoječa, mirujoča voda
eau douce sladka voda, mehka voda
eau d'égouts odtočna voda
Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
eau de fonte des neiges snežnica
eau gazeuse pokalica, sodavica
eau glacée ledena voda
eaux grasses, ménagères pomije
eaux industrielles industrijske odplake
eau de lessive pralni lug
eau lourde težka voda
eau de mine jamska voda
eau minérale slatina
eau oxygénée vodikov peroksid
eaux de pluie deževnica
eau (non) potable (ne)pitna voda
eau de puits voda iz vodnjaka
eaux résiduaires odplačne vode
eau salée slana voda
eau de Seltz sodavica
eau de source, eau vive studenčnica
eaux territoriales teritorialne vode
eau de vaisselle pomije
adduction féminin d'eau dovod vode
alimentation féminin en eau oskrba z vodo
basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
chute féminin d'eau slap
compteur masculin à eau vodni števec
conduite féminin d'eau vodovod
con-sommation féminin d'eau poraba vode
coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
cours masculin d'eau vodni tok
diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
à fleur d'eau na vodni površini
infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
prise féminin d'eau priključek na vodo
rat masculin d'eau vodna podgana
refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
trombe féminin d'eau vodna tromba
usine féminin de distribution des eaux vodovod
ville féminin d'eaux kopališki kraj
voie féminin d'eau vodna pot
aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
être à l'eau (familier) biti uničen
être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
se fondre en eau (s)topiti se v solzah
s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
à l'eau utopiti se
se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
laver à l'eau oprati, umiti z vodo
mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
rincer à l'eau splakniti z vodo
suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
le temps est à l'eau kaže na dež
tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
il tombe de l'eau dežuje
notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo

faste² [fast] adjectif

jour masculin faste srečen (ugoden) dan
être dans un jour faste imeti srečen dan

favorecido moški spol ljubljenec, favorit, varovanec

favorecido de la suerte srečen človek

fig-tree [fígtri:] samostalnik
figovec, smokvovec

under one's vine and fig-tree srečen in varen doma

firma f

1. podpis:
apporre, mettere la firma podpisati
firma chiara, illeggibile čitljiv, nečitljiv podpis
firma per esteso podpis s polnim imenom
raccogliere le firme zbirati podpise
registro delle firme knjiga obiskovalcev
far onore alla propria firma spoštovati sprejete obveznosti
ci metterei la firma! pog. to bi pa rad videl!, srečen bi bil!

2. veliko, ugledno ime:
essere una grande firma biti veliko, priznano ime

3. podpisovanje

4. pooblastilo:
avere la firma per qcn. biti podpisnik za koga

5. pren. potrdilo; pristanek:
per partire aspettiamo la vostra firma čakamo na vaš pristanek za odhod

6. redko podjetje

fühlen

1. čutiti (sich se); sich fühlen počutiti se; imeti občutek, da...; biti (sich glücklich fühlen biti srečen, sich verletzt fühlen biti prizadet)

2. (tasten) tipati, (suchen) tipaje iskati (nach kaj)