Franja

preporre^* v. tr. (pres. prepongo)

1. dati spredaj, pred

2. imenovati, postaviti na čelo

3. pren. dati prednost, rajši imeti

preposto

A) agg. postavljen spredaj; predpostavljen

B) m relig. prošt, prepozit

prō¹ (iz indoev. *proH- (lativ osnove per(o)- oddaljen); prim. sor. skr. prá- pred, zelo, prā-tár zgodaj, pratarám dalje, gr. πρό pred, πρό-τερος sprednji, prejšnji, πρωί zgodaj, zarana, praslovansko *pra- prejšnji, prek(o), sl. pra- [prim. pra-ded, prvi, pravi], lit. pra- prek(o), skozi = sl. pro- (predpona; prim. pro-da(ja)ti), got. fra- in far- = stvnem. fir-, nem. ver-)

A. adv. kot prepona

1. pred, prej, izza, naprej, dalje (prim. prod-ire, prod-igere, pro-cedere, pro-cidere, pro-cumbere, proferre, pro-avus idr.).

2. za kaj, za to: prod-esse idr.

3. za = namesto: pro-fecto („kar stoji namesto dejanja“, dejstvo); v tvorbah pro-consul ali pro-praetor (iz pro consule, pro praetore) idr.

4. v primer(jav)i s čim, primerno: prout, proquam.

B. praep. z abl.

I.

1. pred čim, pri glag. premikanja na videz pred kaj; pro = s hrbtom obrnjen proti predmetu, ante = z licem obrnjen proti predmetu: sedens pro aede Castoris Ci., pro curiā L., pro portis in statione erant C., stabat pro litore classis T. pred obrežjem = ob obrežju; od tod copias … pro vallo (oppido) collocaverat C. pred nasipom (taborom (ostrogom), mestom); tako tudi: pro castris copias producere C. peljati pred tabor (ostrog) = čete peljati in razvrstiti pred tabor (ostrog).

2. spredaj na čem ali v čem: pro suggestu loqui C. (spredaj) na odru (tribuni), v zboru, na zborovanju, pro tribunali Ci., statio est pro opere L. (spredaj) na okopih, pro contione L., T. pred skupščino, na skupščini, ob (na) zbor(ovanj)u, pro rostris Suet., pro tectis saxa mittere S. stoječ (spredaj) na strehah = s streh.

3. metaf. za koga, kaj = v obrambo koga, česa, v korist komu, čemu: pro libertate loqui L., dicere pro aliquo Ci., poenas capere pro aliquo S., pro patriā mori H., dimicare pro legibus, pro libertate, pro patriā Ci., haec cum contra legem proque lege dicta essent L., hoc non modo non pro me (ne le ne meni v korist), sed contra me (meni v škodo) est potius Ci., orationes pro se et in alios L., metuo, ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie Ci. —

II.

1. za koga, kaj = namesto: pro vallo carros obiecerant C., pro sertis atque aeneis (sc. loricis) linteas dedit N., fremens plebs centum pro uno dominos factos L., pro consule esse Ci. biti namestnik v provinci, biti prokonzul, pro praetore venire Athenas Ci. kot namestnik, kot propretor, quaestor pro praetore in Hispaniam missus est L. (od tod besedi proconsul, propraetor; prim. tudi pod prō quaestore), pro collegio L. v imenu.

2. kakor, kot, za kaj (o istosti): pro patre esse alicui C., hostibus pro sociis uti S., se pro cive gerere Ci., pro perfugā venire C., pro victis abierunt L., ab insciis pro noxiis conciduntur N., pro certo scire L. zagotovo, pro viso renuntiare C. kot videno, kot dejstvo, pro seditione reserat Cu. toliko kot upor, pro damnato esse Ci. biti toliko kot obsojen, dicere pro testimonio Ci. pri zaslišanju prič povedati, kot (zaslišana) priča izpovedati, facit hoc pro amico C. kot prijatelj, pro amicis L. kot prijatelji, prijateljsko, se pro cive gerere Ci. vesti se kot državljan = izvrševati dolžnosti in pravice državljana.

3. za kaj = v (kot) povračilo, v (kot) poplačilo česa: pro meritis gratiam referre N., pro beneficiis plurimum alicui debere C., pro frumento pecuniam solvere Ci., pro vecturā solvere Ci. —

III.

1. po, v primer(jav)i z (s), primerno čemu, proti čemu: agere pro viribus Ci., pro virili parte Ci., pro tempore et pro re C. po času in okoliščinah, glede na čas in okoliščine, pro portione (gl. portio) L. = pro ratā parte C. v določenem razmerju, pro se quisque Ci. vsak po svojih močeh, vsak zase, pro hominis dignitate amplo funere extulit N., aliquem pro dignitate laudare Ci.

2. po = zaradi, vsled: pro tuā prudentiā, pro tuo amore L., pro imperio Ter. oblastno, zapovedljivo, zapovedujoče, pro eo, quanti te facio Ci. ep. po tem (= glede na to), kolikor te spoštujem, po mojem spoštovanju do tebe; lahko tudi pro eo ac ali atque ali quam prav tako (toliko) kakor: pro eo ac debui Sulpicius in Ci. ep. = po svoji dolžnosti, pro eo est atque … Icti., pro eo, ac si Ci. ali atque si Icti. ali quasi Icti. prav tako, kakor (kot) (da) bi, pro eo, quod Ci. ker tedaj, pro eo ut = prout Ci. potem kakor.

3. po, z (s) = na pobudo, po posredovanju koga, česa: fieri pro tribuno aedilem L., ut pro suffragio renuntiaretur Ci., pro praede litis vindiciarum cum satis accepisset Ci.

Opomba: V zloženkah je o besede pro nav. dolg, kratek je le pred vokali (prŏ-avus, prŏ-inde), včasih pred f (prŏ-fānus, prŏ-fundus) in skoraj vedno v gr. besedah (npr. prŏ-logus = gr. πρόλογος, redko prō-logus).

prō-pendulus 3 (prō in pendulus) spredaj dol viseč: crines Ap.

prō-pungō -ere (prō in pungere) spredaj (v)bosti, spredaj zbosti: tum partium propungentibus pilis capitis Cael.

prō-scindō -ere -scidī -scissum (prō in scindere)

1. naprej ali spredaj pretrga(va)ti, (s)trgati, raztrga(va)ti, (raz)cepiti, (raz)kalati, (raz)klati, razrez(ov)ati (razrezavati): proscissum vulnere pectus Stat., Rhodanus proscindens gurgite campos Sil., proscindere ferro quercum Lucan., piscem Ap., si quando fulgure terra proscissa est Iust.; occ. (kot agr. t.t.) (s)prášiti, orati praho (ledino, prélog): Varr., Col. idr., arva Plin., solum Ap.; pesn. = (z)orati, preora(va)ti sploh: terras ferro Acc. ap. Non., terram iuvencis V., terram aratris Lucr., ferro campum O.; metaf. (pre)rezati, preseka(va)ti (presekovati), (iz)brazdati, (pre)brazditi (prebrazdovati): remo stagna Sil., navis proscindit aequor Cat., ventos Cl. prodreti (prodirati) skozi vetrove.

2. metaf. ošte(va)ti, (o)grdíti, v nič da(ja)ti, (o)sramotiti, zasramovati, (o)psovati, (o)zmerjati, obrekovati, (raz)žaliti, slabo (grdo) govoriti o kom, obregniti (obregovati) se ob koga, nad kom, zabavljati čez koga, udrihniti (udrihati) čez koga, po kom, „precediti (precejati)“ koga: Plin., Val. Max., Suet., Aus., Lact. idr., summotum patriā proscindere desine O.

prō-secō -āre -secuī -sectum (prō in secāre)

1. spredaj odrezati, odsekati: aures, nasum Ap.; occ. za daritev odločene kose odrezati (odrezovati): Ca., Pl., Val. Fl., Suet., hostiae exta L.; meton. sploh = darovati, žrtvovati: Tert.; subst. pt. pf. prō-sectum -ī, n: Varr.; večinoma v pl. prōsecta -ōrum, n odrezan(i) daritven(i) kos(i): O., Stat.

2. (kot agr. t.t.) (s)prášiti, (pre)orati praho (ledino, prélog): solum Plin. iun.

Opomba: Star. soobl. prō-sicō -āre: quoniam litare nequeo, abi[i] illim ilico iratus: votui exta prosicarier Pl. — Nenavaden pt. pf. prōsecātus: P. F.

prō-situs 3 (prō in situs) spredaj ležeč (stoječ): speca prosita, quo aqua de via abiret Ca. ap. Prisc., prosita, proposita P. F.

prō-sternō -ere -strāvī -strātum (prō in sternere)

1. spredaj razširiti (razširjati), spredaj razprostreti (razprostirati), razgrniti (razgrinjati), pren. javno nastaviti (nastavljati), proda(ja)ti v nečistovanje, občevanje, prostituirati: sorores alicui Suet., pudicitiam alicui Suet., propter prostratam pudicitiam Iust., venalia corpora Arn.

2. iztegniti (iztegovati), raztegniti (raztegovati), razprostreti (razprostirati), podreti (podirati) na tla, vreči (metati) na tla:
a) splošno: corpus Cu. vreči se na tla, raztegniti se po tleh, corpus humi Cu., corpus per herbas Cu., circa viam corpora humi L., se ad pedes alicuius Ci.; od tod prōstrātus 3 iztegnjen, raztegnjen, razgrnjen, ležeč na tleh: humi prostratus Cu., ad pedes Ci., pisces prostrati Col. ploščate ribe.
b) (nasilno) premagati (premagovati), (po)tolči, podreti (podirati) α) o stvareh: oppida Servius Sulpicius in Ci. ep., arborem Suet., multam pondere silvam O. β) o živih subj.: aliquem O., hostem Ci., Cu., barbaros ingenti clade Cu.

3. pren.
a) splošno: se abicere et prosternere Ci. zavreči se in poniževati.
b) premagati (premagovati), vreči (metati) na (ob) tla, poraziti (poražati), (po)tolči, pobi(ja)ti, pogubiti (pogubljati), pokonč(ev)ati (pokončavati), uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), odstraniti (odstranjevati), razde(ja)ti, (raz)rušiti, omaj(ev)ati, spodkopa(va)ti, podreti (podirati), (o)pustošiti: omnia cupiditate ac furore Ci., aliquem Ci., iacet ille nunc prostratus Ci., afflicta et prostrata virtus Ci., mores civitatis Plin., carminum studium T., prostrata est Philisthaea omnis Vulg.

Opomba: Sinkop. pf. prostrasse = prostravisse: corpora magnanimo satis est prostrasse leoni O.

prō-stituō -ere -stituī -stitūtum (prō in statuere) postaviti (postavljati) spredaj (pred) koga, kaj aliquem in limine ipso inferorum Arn.

2. javno nastaviti (nastavljati), proda(ja)ti v nečistovanje, občevanje, prostituirati: Petr., Lact. idr., aliquem populo Pl., se toto corpore Cat., sacerdotem (svečenico) Sen. rh., faciem suam lucro O., pudicitiam suam Suet.; metaf. (o)sramotiti, onečastiti (onečašč(ev)ati), onečistiti (onečiščati), onečediti (onečejati), izpostaviti (izpostavljati): famam Ca. ap. Gell., vocem foro ingrato O. prepustiti, sua peccata famae sinistrae O., gratiam decoris Tert. lepoto s sijajno obleko, prostitutae frontes Amm. — Od tod adj. pt. pf. prōstitūtus 3 javno nastavljen v nečistovanje, javnemu nečistovanju izročen, prostituiran, naprodaj (v nečistovanje): infans Mart., caput Arn., prostitutissima lupa Tert.; subst. prōstitūta -ae, f javna vlačuga, blodnica, prostitutka, cipa, kurba, lajdra: Plin., Sen. ph. idr.

prostȳlos -on (gr. πρόστυλος) spredaj imajoč stebre, prostil(en): aedium autem principia sunt, e quibus constat figurarum aspectus, ea: primum in antis, quod Graece ναὸς ἐν παράστασιν dicitur, deinde prostylos, amphiprostylos, peripteros, pseudodipteros, [dipteros], hypaethros Vitr., prostylos omnia habet quemadmodum in antis, columnas autem contra antas angulares duas supraque epistylia Vitr., amphiprostylos omnia habet ea, quae prostylos Vitr., cum Demetrius Phalereus Athenis rerum potiretur, Philo ante templum in fronte columnis constitutis prostylon fecit Vitr.

prō-tegō -ere -tēxī -tēctum (prō in tegere)

1. spredaj pokri(va)ti, spredaj zakri(va)ti: V., O., Col., Plin., Sen. tr., Sil. idr., remigem … scutorum testudine armati protegebant Cu., cratibus rates, aliquem scutis C., tabernacula protecta hederā C., protegendi corporis memor L., protectum in acie hostium manibus eripi Ci.; z gr. acc.: scutis protecti corpora longis V., protectus hominem equumque O. pokrivajoč si (s tem) človeško in konjsko telo; occ. kaj oskrbeti s pristreškom (nadstreškom, napuščem, predstrešjem), narediti (delati) pristrešek pri čem: aedes Ci., in suo (pri svoji hiši) Ulp. (Dig.), servitus protegendi S.

2. metaf.
a) zasloniti (zaslanjati) = (za)ščititi, (za)varovati: Iuv., Plin. iun. idr., ego iacentem et spoliatum defendo et protego Ci., regem L., portus naves ventis protegit C., aliquem ab impetu ferarum Sen. ph., Haterius Augustae precibus protegebatur T., favore numinis protectus ab irā alicuius Lucan., status protectus Cod. I. zavarovan(o).
b) odvrniti (odvračati), zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati): hiemes Stat.
c) skri(va)ti: insidias risu Iust., parricidii immanitatem metu maiore Q., nequitiam supercilio truci Vell.

prō-tumidus 3 (prō in tumidus) spredaj zabuhel (otekel), spredaj izbočen, spredaj grbav (grbast): diei opificem lunamque, solis aemulam, noctis decus, seu corniculata seu dividua seu protumida seu plena sit Ap.

ràskoljēnka ž dial. srajca s polnim razrezom spredaj ali zadaj

rencontre² [rɑ̃kɔ̃trə] masculin od spredaj gledana živalska glava (v grbu)

un rencontre de cerf jelenja glava (v grbu)

rōstrātus 3 (rōstrum) kljunat, kljunast, kavljàt, kávljast, kljun imajoč, obliko kljuna imajoč, imajoč ukrivljeno konico (ost), spredaj zakrivljen, rilčast: vectis, prora Plin., falx Col., navis Ci. idr., columna rostrata L., Q. rilčasti steber, ki so ga na Forumu postavili v čast Gaju Duiliju za zmago pri Milah; okrašen je bil s kljuni (rilci) pri Milah uplenjenih kartažanskih ladij (prim. rōstrum 2., b.); tako tudi rostrata corona Plin. kljunasta (rilčasta) krona, okrašena z zlatimi ladijskimi kljuni (rilci); podarili so jo tistemu, ki je prvi splezal na sovražno ladjo ali se je odlikoval v kaki pomorski bitki; od tod pesn. metaf. o Agripi, zmagovalcu pri Akciju: cui tempora navali fulgent rostrata coronā V.

sandwichman množina sandwichmen [sǽn(d)widžmən] samostalnik
poulični nosač reklame z eno (reklamno) desko spredaj in z drugo desko zadaj

soutane [sutan] féminin duhovniška, spredaj zapeta suknja; figuré duhovniški stan, duhovniki

prendre la soutane postati duhovnik

superus 3 (super)

A. pozitiv zgoraj stoječ, zgoraj ležeč, (z)gornji, pozémski, pozêmeljski, nadzêm(elj)ski (naspr. īnferus spodnji, dolnji, podzemski, podzemeljski)

1. redkeje v sg.: limen Pl., Nov. ap. Non., lumen Enn. ap. Macr., V., Lucr., pars Lucr., mare superum Pl., Ci., Mel., Plin. ali superum mare Suet. zgornje (Zgornje) morje = Jadransko morje (naspr. mare inferum = Tirensko (Etrur(ij)sko) morje), v pismih tudi samo superum: iter ad superum, navigatio infero Ci. ep.; superi regnator Olympi V., supero caelicolûm regi V., inferus an superus tibi fert deus funera, Ulixes? L. Andr. ap. Prisc., Iuppiter superus (naspr. Iuppiter inferus = Pluto) Cat., Sen. tr. Pogosto v adv. abl. sg. f superā in (sinkop.) suprā (gl. suprā); kot subst. sg. n de superō Pl., Lucr. ali ex supero Lucr. od zgoraj. — Redka soobl. super -era -erum: super inferque vicinus Ca., quam (sc. naturam) totus habet super ignis Lucr. —

2. pogosteje (klas. v večini primerov) v pl.: spectatores rerum superarum et caelestium Ci., superae sedes O. nebeška, superis regnis detrudere Iovem V., superis ab oris V. z (z)gornjega sveta, superas evadere ad auras V. k pozemskim (pozemeljskim, dnevnim) sapam, na zgornji svet, superas caeli venire sub auras V., di superi atque inferi Pl., omnes di superi inferi Ter., di superi et inferi Ci., superi divi V., di superi H., superis deorum gratus et imis H. Kot subst.
a) superi -ōrum (pesn. večinoma -ûm), m α) (sc. dii) zgornji (pozémski, pozêmeljski, nadzemeljski, nebeški) bogovi, nebeščani, potem bogovi nasploh: flectere si nequeo superos, Acheronta movebo V., quae superi manesque dabant V., multum ille et terris iactatus et alto vi superûm V., aspiciunt superi mortalia O., rex superûm trepidare vetat O., superorum numina O., quis … digne scripserit … Tydiden superis parem? H., vota movent superos Pr. β) zgornji svet, ljudje na zemlji, zemljani (naspr. īnferi podzemlje, podzemljani): hic multum fleti ad superos … Dardanidae V. na zgornjem svetu, na zemlji (= od zemljanov) objokovani, viden, ut … (sc. Romulum) pater ipse suo superûm iam signat honore? V., quam apud superos habuerat magnitudinem (sc. Pompeius), illibatam detulisset ad inferos Vell. γ) (še) živi, (še) živeči (naspr. mrtvi, rajni(ki), pokojni(ki)): Vell.
b) supera -ōrum, n zgornje, višina: nihil habent haec genera proni et supera semper petunt Ci., ut omnia supera infera, prima ultima media videremus Ci., supera alta V. zgornji predeli, nebeške višine (višave), supera ardua V. zgornje višine, supera convexa V. nebesni obok.

B. komparativ superior -ius

1. bolj zgoraj (višje) se nahajajoč (ležeč, stoječ), (bolj) (z)gornji, višji (naspr. inferior -ius): in superiore qui habito cenaculo Pl., deiectus vero qui potest esse quisquam nisi in inferiorem locum de superiore motus? Ci., inferiore omni spatio vacuo relicto superiorem partem collis … densissimis castris compleverant C., legionis nonae et decimae milites … confectos Atrebates … ex loco superiore in flumen compulerunt C. ali de superiore loco in eum impetum faciunt C. z višine, od zgoraj, tota domus superior vacat Ci. ep., superior pars Corn., fluminis pars L., pars aedium N., vada L., mare superius (mare superum) L., regio C., loca C. višje ležeče zemljišče, višje ležeče področje, višje ležeč položaj, labrum C., molares Col. zgornji kočniki, ex superiore fastigio Cu., Moesia superior Eutr. Zgornja Mezija; n pl. subst.: cuius (sc. muri) ima saxo, superiora crudo latere sunt structa Cu. spodnji deli, zgornji deli; occ.
a) de loco superiore dicere ali agere Ci. s sodnega stola, s sodnega odra (kot pretor); toda: agere beneficio populi Romani de superiore loco Ci. ali e superiore loco contionari Ci. = de rostris z govorniškega odra, z govorišča; prim.: meos multos et illustres et ex superiore et ex aequo loco sermones habitos Ci. ep. tako s sodnega stola (odra) kot tudi v navadnem življenju, sive ex inferiore loco sive ex aequo sive ex superiore (sc. loquitur) Ci. (gl. inferior in aequus).
b) (v kakem spisu) predhoden, spredaj (zgoraj) se nahajajoč, prejšnji (naspr. inferior sledeč, naslednji): scriptura superior Ci., exemplum superius, duo superiores libri Lact.

2. metaf.
a) (časovno) prejšnji, pretekel, nekdanji, minul: annus Ci., C., Suet., anno superiore Ci., N., superioribus annis S., superioribus diebus Ci., C., quid proxima, quid superiore nocte egeris Ci. zadnjo, predzadnjo noč, aetas Ci. višja starost, postaranost, priletnost, ostarelost, starost, omnes aetatis superioris C. vsi priletnejši (možje), pastores aetate superiores Varr. starejši (naspr. pueri), superiorum (sc. hominum) aetas Ci. ljudi, ki so prej živeli; od tod superior (sc. aetate) o istoimenskih osebah = starejši: superioris filius Africani Ci., ad illius superioris Africani in re gerunda celeritatem Ci., superior Dionysius Ci., N.; tempus superius (naspr. tempus posterius) Ci., superioribus temporibus Ci. ep., cum sentiret neque libere neque vere sibi de superioribus (sc. temporibus, naspr. inferiora tempora) tradendi potestatem relictam Suet., in superiore vita Ci., superior vir, uxor, superiores nuptiae Ci., comitia, leges, coniuratio, bellum, facinus Ci., factum superius, superiora aestiva Hirt., superioribus proeliis exercitati C., cuique superiorum regum … gloria par L., superior crudelitas, superioris solis defectiones N., addunt ad superiores totidem naves N. prejšnjim ladjam = ladjam, ki so že bile, ki so jih že imeli, superius genus Pl. prej omenjena, ut dixi superius (adv.) Pl. prej (= (bolj) zgoraj); kot subst. m. pl.: frumentum sumpsit sicuti superiores Ci. kakor njegovi predniki (predhodniki); kot subst. n. pl.: superiora illa, quamquam ferenda non fuerunt, tamen, ut potui, tuli Ci. tiste (one) prejšnje prigodke.
b) (po dostojanstvu, činu, stanu, redu) višji, odličnejši: ut ii, qui superiores sunt, summittere se debent in amicitia: sic quodam modo inferiores extollere Ci., qui monent, ut quanto superiores simus, tanto nos geramus summissius Ci., superioris etiam ordinis nonnulli C. nekateri (častniki) višjega čina, nekateri višji poveljniki, nonnulli ex inferioribus ordinibus … virtutis causā in superiores erant ordines … traducti C.; z abl.: honoris gradu superior, superior factus ordine Ci. ep.; kot subst. m. višji, nadrejeni, predstojnik: premendoque superiorem … sese extollebat L., cui omnem honorem ut superiori habuit Vell., invident autem homines maxime paribus et inferioribus … ; sed etiam superioribus invidetur Ci., superbia viri aequalium quoque, adeo superiorum intolerantis T.
c) (po dobrih lastnostih, veljavi, moči in drugih prednostih) imenitnejši, izvrstnejši, mogočnejši, močnejši, druge v čem prekašajoč, druge presegajoč, nadvladujoč nad kom, čim ali koga, kaj, prevladujoč (nad kom, čim), obvladujoč koga, kaj, zmagujoč (nad kom, čim), zmagovit, premagujoč koga, kaj, kot zmagovalec: aliquis superior Ci. imenitnik, imenitnež, superior contra improbos Ci., populus superior factus Ci. je zmoglo, je prevladalo, je nadvladalo, se, quo impudentius egerit, hoc superiorem discussurum Ci., superiores habebantur C., extemplo, simul pares esse coeperint, superiores erunt L. bodo prevladali (prevladovali) nad vami, in causā superiorem aliquem facere L.; poseb. kot voj. t.t. proelio superior discedere S. ali samo discedere superior N. priti iz boja kot zmagovalec, oditi z bojišča kot zmagovalec, iziti iz boja kot zmagovalec, zmoči koga, premagati koga, zmagati nad kom, ut nostri omnibus partibus superiores fuerint C. da so zmagali, da so bili zmagalci, hoc ipso fiunt superiores, quod nullum … acceperant detrimentum C. so zmogli, so premagali, res Romana erat superior L. je bila zmagovita, je zmagala, quo proelio fuit superior N. je ostal zmagovit, multo superiores bello esse coeperunt N. precej prevladovati (obvladovati, nadvladovati); pogosto z abl. (glede na kaj, po ali v čem): facilitate et humanitate superior Ci., pecuniis superiores Ci., loco, fortunā, famā superiores Ci., vi potius superiores quam iustitiā pares Ci., quod hostes equitatu superiores esse intellegebat C., causā superior L. za kogar govori pravica, komur v prid govori pravica. — Adv. superius, gl. suprā.

C. superlativ

I. superrimus (superrumus) 3 najvišji; to obl. navajata Varr. in Char. —

II. suprēmus 3 (prim. extrēmus: exterus, postrēmus: posterus)

1. (krajevno) najzgorn(j)ejši, najvišji, najskrajnejši, večinoma le pesn. in partitivno = najvišji del česa, vrh česa: supremus mons H., montes supremi Lucr., clamore supremos implerunt montīs V., rupes Sen. tr., arx Cl.; podobno: supremae Thetyos unda Mart.

2. (časovno) (najbolj) zadnji, (najbolj) poslednji; atrib. supremā nocte V., in te suprema salus V., manum supremam imponere bellis O. = končati vojno, supremis testamenti verbis T., iudicia (sc. hominum) suprema Plin. iun., Q. oporoke, tabulae Mart. oporoka, senecta suprema Plin. skrajna, visoka, siva, supremis suis annis Plin.; partitivno: sole supremo H. ob zadnjem sončnem siju, ob sončnem zahodu, nocte suprema Col. ob koncu noči. Poseb. o koncu življenja, obhajati (doživljati, preživljati) zadnji dan = umreti; od tod o vsem, kar je povezano s smrtjo: dies supremus Ci. zadnji (smrtni) dan, dan smrti, supremo vitae die Ci., supremo eius die Ci., supremā die H., diem obire supremum N., spoliatus illius supremi diei celebritate Ci. brez pogrebne svečanosti, prikrajšan za pogrebno slovesnost (za pogreb), hora suprema Tib. = supremum tempus H. zadnja ura, smrtna ura, ura smrti, supremo in tempore Cat., genitor digressu dicta supremo fundebat V., oscula suprema O. zadnji poljubi, poslovilni poljubi, mors suprema H. = supremus finis H. konec življenja, smrt = suprema funera O., mittit mille viros, qui supremum comitentur honorem V. ki naj bi ga (mrliča) častno spremljali, suprema munera V. zadnja (poslednja) čast, suprema officia Petr., T. pogreb, supremi tori O. mrtvaški oder, skolke, pare, supremus ignis O. grmada, supremi tituli Plin. iun. nagrobni napisi, supremum iter H. zadnja pot, suprema eius (sc. Augusti) cura Plin., in suprema ire Plin., Troiae sors suprema V. poguba, pogibel, uničenje, porušenje, razrušenje, razrušitev, dies regnis illa suprema fuit O., Phrygiae casus venisse supremos Cl.; enalaga: sociamque tori vocat ore supremo O. z umirajočimi usti, umirajoč, suprema versare lumina O. = versare supremo lumina motu O. poslednjič obrniti (obračati) oči. Pogosto kot subst. suprēma -ōrum, n
a) zadnji trenutki, zadnja (smrtna) ura, ura smrti, smrt, konec življenja: carmen, quo Germanici suprema defleverat T., agitare de supremis T. misliti na samomor, supremis adpropinquare ali admotum esse (bližati se) T., sentire suprema Plin., supremis divi Augusti Fausta quaedam … famem … portendit Plin., aliquem in supremis consolari Q.
b) zadnja (poslednja) čast, pogreb, pogrebna slovesnost (svečanost): cineri ingrato suprema ferebant (so izkazovali) V., cupido Caesarem invadit solvendi suprema militibus ducique T.
c) smrtni ostanki sežganega trupla, kosti, mrtvo truplo: supremis eius plures honores dati L. epit., habitus supremis honor T., humare suprema Amm.
d) poslednja volja, zadnje uredbe, oporoka, volilo: Icti., nihil primo senatus die agi passus est nisi de supremis Augusti T.

3. (po meri, stopnji, dostojanstvu)
a) najvišji, največji, najskrajnejši, skrajen, najhujši: supremum supplicium Ci., mulcta suprema Gell., macie confecta supremā ignoti nova forma viri V.; subst. suprēmum -ī, n skrajno, najskrajnejše: ventum ad supremum est V. namen in smoter je dosežen.
b) najvišji, najvzvišenejši, prevzvišen: supremus Iuppiter Pl., Ter., H. ali Iuppiter supremus Pl., Iunonis supremi coniugis templum Poeta ap. Plin., tu me … supremum habuisti comitem consiliis tuis Pl., supremus deus Lact.

4.
a) adv. acc. sg. n suprēmum zadnjič, zadnjikrat, poslednjič, poslednjikrat: Plin., Ps.-Q. (Decl.), animamque sepulcro condimus et magnā supremum voce ciemus V. (o trikratnem poslovilnem pozdravu vale), quae mihi tum primum, tunc est conspecta supremum O.
b) adv. abl. sg. n suprēmō zadnjič, poslednjič: anima exitura supremo Plin. —

III. summus 3, gl. summus.

vorangehen^* zeitlich: biti pred; räumlich: hoditi spredaj/naprej; figurativ imeti prednost, prednjačiti; Arbeit: napredovati; mit gutem Beispiel vorangehen dajati dober zgled