Franja

stakníti staknem, stakni -ite, staknil -ila i stákniti -em
1. sastaviti: stakniti rokav s stanom, cepič s podlago; stakniti glave v posvet
2. spojiti: stakniti žice

strníti strnem, strni -ite, strnil -ila i stŕniti -em
1. sastaviti, spojiti: strniti oba konca obroča, žice
2. složiti: strniti misli v stavke
složiti misli u rečenice
3. zbiti, smaknuti: strniti vrste; strniti se okrog koga; strnjene vrste
zbijeni, smaknuti redovi; strnjen pouk
zbijena nastava; strnjena vas
zbijeno selo

strnljív -a -o koji se može sastaviti, spojiti, složiti, zbiti

sub-iungō -ere -iūnxī -iūnctum (sub in iungere)

1. vpreči (vpregati, vprezati): currus, tigrīs V., iuvencos plostro Col.; pesn.: puppis … rostro Phrygios subiuncta leones (gr. acc.) V. ki ima na svojem kljunu vprežene frigijske leve (tj. podobo vpreženih frigijskih levov).

2. klas. le metaf.
a) podjarmiti (podjarmljati), podvreči, pokoriti (pokoravati), spraviti (spravljati) pod svojo oblast, podrediti (podrejati) (si), prevladati (prevladovati) nad kom, obvladati (obvladovati) koga: urbes … multas sub imperium populi Romani … subiunxit Ci., ut sub vestrum ius, dicionem, potestatem urbes, nationes, provincias … subiungeretis Ci., mihi res, non me rebus subiungere conor H., subiungere gentem V., novas provincias imperio nostro Vell.
b) postaviti (postavljati) kaj pod kaj, kaj čemu podstaviti (podstavljati), doda(ja)ti, prida(ja)ti, pridružiti (pridruževati), kaj s čim družiti, združiti (združevati), spojiti (spajati): sub suum iudicium Naev., translationi haec ipsa Ci., omnes artes oratori Ci. prištevati govornikovemu področju, utrumque uni subiungas nomen eorum Lucr., haec percussis subiungit carmina nervis O. zapoje to pesem ob brenkanju strun, cum verbo idem verbum plus significanter subiungitur Q.; occ. ustno ali pis(me)no doda(ja)ti, pristaviti (pristavljati), dostaviti (dostavljati): preces, aliqua Plin. iun., non est alienum subiungere, qui post Messalam huic officio ad nos usque praefuerint Front., ille subiunxit (z neodvisnim govorom) Vulg.
c) postaviti (postavljati) kaj namesto česa drugega, nadomestiti (nadomeščati) kaj s čim: exempta littera una sonitus vastioris et subiuncta (po novejših izdajah subdita) lenioris Gell.

Opomba: Star. inf. pr. pass. subiungier: Prud.

sudá -éz

I. vt.

1. (z)variti, spajkati

2. spajati, spojiti

II. vr. zarasti se, zaceliti se

suō -ere, suī, sūtum (iz *suu̯ō; indoev. baza. *si̯uH- ši(va)ti, vezati, stikati; prim. skr. sī́vyati šiva, syū́man- šiv, vez, syūtáḥ šit, šivan, gr. κασσύω, at. καττύω krpam, čevljarim [morda spada sem tudi ὑμήν tanka koža, kita = nervus in ὕμνος pesemski stik, pesemski sklad, pesem], lat. sūtor čevljar, sūbula šilo, sl. šiti, šivati, šilo, šiv, lit. siúti ši(va)ti, siútas šit, šivan, vezen, siúlas nit, got. siujan = stvnem. siuwan ši(va)ti, stvnem. siud šiv, siula šilo, ang. sew)

1. ši(va)ti, seši(va)ti: Ambr. idr., tegumenta corporum vel texta vel suta Ci., sutis arcent male frigora bracis O.

2. stakniti (stikati), iz kosov (koscev) zložiti (zlagati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), strniti (strnjevati): Pac. ap. Fest., Varr. ap. Gell., Cels., Stat., Mart. idr., seu corticibus tibi suta cavatis seu lento fuerint alvaria vimine texta V.; od tod subst. sūtum -ī, n stik: aerea suta V. bronasti verižni oklep; pren.: ne quia suo suat capiti Ter. da ne bi povzročil (pripravil).

tie² [tái] prehodni glagol
zvezati, zavezati, povezati; zavozlati, narediti vozel; privezati (z vrvico), pričvrstiti (to na)
spojiti, združiti
arhitektura zvezati, spojiti (s skobo)
figurativno vezati, omejiti, preprečiti, zadržati; obvezati (koga) za kaj
glasba vezati, ztivati (note)
medicina podvezati (žilo)
sleng prekositi (koga)
šport doseči isto število točk kot nasprotnik, doseči neodločen rezultat (izid), biti enak z

tied and bound vezanih rok in nog
I am tied for time zelo se mi mudi
to tie a bundle povezati culo
to tie s.o.'s hands zvezati komu roke (tudi figurativno)
to tie the knot narediti vozel, pogovorno poročiti se
to tie one's tie (shoes) zavezati si kravato (čevlje)
to tie s.o.'s tongue komu jezik zavezati, utišati koga
the two teams tied moštvi sta igrali neodločeno
to be tied to one's work biti privezan na svoje delo

twin [twin]

1. samostalnik
dvojček, dvojčica
množina dvojčka, dvojčici
botanika dva zrasla sadeža
figurativno nasprotek; pendant
mineralogija zraslica (kristal)

identical twins enojajčna dvojčka
fraternal twins dvojajčna dvojčka
Twin Cities mesti dvojčici
the Siamese twins siamska dvojčka (dvojčici)
Twins = twin-Brothers, twin-Brethren astronomija Dvojčka (zvezdi, Kastor in Poluks)

2. pridevnik
dvojčen, podvojen
botanika podvojen, paren

twin bed podvojena postelja (iz dveh postelj)
twin brother brat dvojček

3. prehodni glagol
pariti, (z)družiti, spojiti

they are twinned in action delata skupaj
neprehodni glagol
roditi dvojčke (dvojčici)
zastarelo roditi se kot dvojček
figurativno biti zelo podoben, biti par, spadati skupaj (with z)

uní -ésc vt./vr.

1. združevati (se), združiti (se)

2. spajati (se), spojiti (se)

3. priključevati (se), priključiti (se)

4. pridružiti se

5. zedinjati se, zediniti se

unify [jú:nifai] prehodni glagol
zediniti, združiti, spojiti, napraviti enotno, poenotiti

ūniō¹ -īre -īvī (-iī) -ītum (ūnus) zediniti (zedinjati), združiti (združevati), spojiti (spajati), usoglasiti (usoglašati): Ap., Arn., unita corpora Sen. ph., unitum aequor Iul. Val., caelum mari unitur Tert. — Od tod adv. pt. pf. ūnītē povsem, vseskozi: Non.

unir zediniti, združiti, zvezati, spojiti, sestaviti; (z)mešati; zautoriti

unir entre sí skupaj zvezati
unirse združiti se, zvezati se; zaceliti se
unirse a alg. pridružiti se komu
unirse en mantrimonio poročiti se

unire

A) v. tr. (pres. unisco)

1. spojiti, spajati

2. ekst. združiti, združevati:
un romanzo che unisce il fantastico al reale roman, ki združuje domišljijsko in stvarno
unire l'utile al dilettevole združevati koristno s prijetnim

3. ekst. družiti, združevati; vezati, povezovati:
unire in matrimonio poročiti

4. zvezati (s cesto, telefonom)

B) ➞ unirsi v. rifl. (pres. ci uniamo)

1. zvezati se:
unirsi in matrimonio poročiti se

2. združiti, združevati se (tudi ekst.):
proletari di tutto il mondo, unitevi! proletarci vseh dežel, združite se!

3. (armonizzarsi) biti skladen

C) ➞ unirsi v. rifl. (pres. mi unisco)

1. pridružiti se

2. ekst. biti združen:
in lei la bellezza si unisce all'intelligenza v njej sta združeni lepota in inteligenca

unite [ju:náit] prehodni glagol
združiti, zediniti; spojiti (dele), združevati, vsebovati v sebi (lastnosti)
neprehodni glagol
združiti se, zediniti se; združiti se v zakonski zvezi, poročiti se; sodelovati (in v)
priključiti se (with komu, čemu)

all united in signing the petition enotno (združeno) so podpisali peticijo
oil will not unite with water olje se ne spaja z vodo

ūnō -āre (ūnus) zediniti (zedinjati), združiti (združevati), spojiti (spajati): Prisc., dividere potius quam unare Tert.

verbinden^* povezati/povezovati (sich se); figurativ družiti, združevati; vezati (sich se); Telefon: zvezati; ich verbinde vežem; die Augen usw.: zavezati; Medizin obvezati; durch Lötung, mit Leim, Schrauben: spojiti; Chemie sich verbinden spajati se; Sport zvezati; (falsch binden) ein Buch: narobe vezati; falsch verbunden napačna zveza

verkoppeln speti; spojiti; figurativ povezovati, povezati, vezati

verkuppeln Wagen: zvezati, spojiti; Menschen: (zvodniško) spravljati skupaj

wed [wed]

1. prehodni glagol
poročiti, vzeti za moža ali za ženo; poročiti (to z)
figurativno združiti (with, to z)
spojiti

to be wedded to s.th. figurativno biti čvrsto privezan ali priklenjen na kaj

2. neprehodni glagol
poročiti se (with z)
figurativno s predanostjo se zavze(ma)ti za kaj

weld² [weld]

1. samostalnik
tehnično zvarek, zvarjeno mesto; zvaritev, spajkanje (kovin)

2. pridevnik
varilen; varjen

weld steel varjeno jeklo

3. prehodni glagol
zvariti, spajkati
figurativno spojiti, spajati, tesno povezati, združiti
neprehodni glagol
dati se zvariti, zvariti se; spojiti se

welded pipes, tubing šivane cevi
welding set varilni agregat