Franja

speciōsus 3 (speciēs)

1. lep (na pogled), lepo zunanjost imajoč, lepe zunanjosti, postaven, lepo raščen, opazen, lepoličen, lepolìk ipd.: Cels., Ap. idr., mulier O., adulterii damnata (sc. femina) Q., puer Petr., videt hunc omnis domus … introrsus turpem, speciosum pelle decora H., aedificium Val. Max., familiam nemo speciosiorem producit Sen. ph., speciosissimus homo, corpora quam speciosissima Q., speciosissima filia Petr., vicus speciosissimus Val. Max.

2. ugleden, krasen (krasán), sijajen, čudovit, imeniten, veličasten, opazen, pozornost vzbujajoč, spoštovanje vzbujajoč: Vell., Dig. idr., familia gladiatoria Ci., exemplum L., fortuna Ps.-Q. (Decl.), opes T., in quibus minus speciosa criminatio erat futura L. manj očitna, speciosum adventum suum ingentem turbam captivorum prae se agentes fecerunt L., speciosissimus triumphus, speciosissima victoria Val. Max., hoc in beneficio speciosissimum Sen. ph., senex cultu speciosus Petr.

3. (z zunanjostjo) slepeč, zaslepljujoč, mamljiv, omamen, mameč, zamamen, lep na pogled (oko), navidez sijajen, lepo (imenitno) zveneč: me specioso eripe damno O., speciosa fabula, speciosa miracula, vocabula rerum H., titulus L., vera potius quam dictu speciosa L., speciosa eloquentia Q., speciosior rhetorice quam dialectice Q., longe speciosissimum genus orationis Q. — Adv. speciōsē lepo, krasno, čudovito, sijajno, bleščeče, veličastno, primerno, ustrezno, prilično, dostojno, spodobno: speciose vehi Plin., speciose dictum Q., Africani humanitas speciose lateque patuit Val. Max., equus tuus speciosius instratus erit quam uxor vestita? L., speciosius arma non est qui tractet H., eo speciosius pugnaturus Iust., quo speciosius ingrediantur sublimes Col., speciosissime aciem instruxit Auct. b. Afr., dictāturā speciosissime functus Val. Max. v času svoje diktature se je izjemno izkazal.

splendidus 3, adv. -ē (splendēre)

1. blesteč (se), bleščeč (se), bliščeč (se), lesketajoč (se), svetlikajoč (se), svetleč (se), sijoč, sijajen, svetel, žareč, žaren, leščeč se, (b)leskoten, migljajoč, utripajoč, mežikajoč (naspr. sordidus, foedus ipd.): Sen. tr., Mart., Fr., Front. idr., stellae Enn. ap. Varr., signa caeli, lumina solis Lucr., caelum Plin., Lucifer splendidior O., sol splendidior Tib., splendidissimus candor (sc. zodiaka (živalskega kroga, zverokroga)) Ci., fons Bandusiae splendidior vitro H., Galatea splendidior vitro O., splendida bilis H. kakor steklo bleščeč se (svetel), domus Cat., domus splendida luxu V., cultus Q., vestis Petr., splendida palla croco O., splendida (sc. od zlata) bracchia O., ornare magnifice splendideque convivium Ci., apparatus splendidissime expositus Petr.

2. metaf.
a) bleščeč, sijajen, krasen, lep: in villa ac domo nihil splendidum Ci., res secundas splendidiores facit amicitia Ci., splendidissima civitas N., splendidae urbes Amm., (sc. Atticus) splendidus, non sumptuosus N. ki ljubi blišč (ki ima rad lepe stvari), ne potraten, ornate splendideque facere Ci., qui istum splendide receperant Corn., splendide se gerere Vell. sijajno gospodariti (hiševati), ut neque … parum se splendide gesserit neque … N. da ni niti premalo sijajno nastopal, niti … , splendidius gerere bellum Auct. b. Alx., splendidius exsequi Gell.
b) sijajen = izvrsten, imeniten, odličen, slaven, sloveč, slovit, ugleden, (po)znan, dostojen, dostojanstven, spoštovanje vzbujajoč: Auct. b. Alx., Cels., Lamp., Amm. idr., Calidius eques Romanus splendidus Ci., homo … propter virtutem splendidus Ci., in splendidissimis ingeniis Ci., militiae splendida facta O., s criptores carmine foedo splendida facta linunt O., dominus splendidior H. zavidanja vrednejši, rectius hoc et splendidius multo est H. in mi zagotavlja (pridobiva) več slave in užitka, splendida fama Pr., equestri, sed splendido genere natus Vell., acta aetas honeste ac splendide Ci. slavno, quibus (sc. auctoritatis praemiis) qui splendide usi sunt Ci., splendide mendax … virgo H. sebi v slavo, femina splendide nata Plin. iun. imenitnega rodu, multi splendidissima nati Sen. ph., splendidissime maritavit Suet.
c) zveneč, čist, jasen, starejše jaren: vox Ci.
d) (o govoru) sijajen, izvrsten, čvrst, živ, jasen, razločen: ratio dicendi, oratio Ci., splendida facere iudicia H. izreči sijajno sodbo (sc. sijajno glede na leskotni sodni stol, zlato žezlo idr.), od tod = slovesno sodbo, splendida loca Amm. jasni (sijajni, izvrstni) izreki (retorjev), splendide loqui Ci.
e) (b)leskoten, lepo zveneč, blagoglasen, lepoglasen: non tam solido quam splendido nomine Ci., splendida culpae verba O.

strahopočitánje s, strahopoštovánje s, strahopȍštovānje s globoko spoštovanje (združeno s ponižnim strahorm)

sublime¹ [səbláim]

1. pridevnik (sublimely prislov)
vzvišen, dostojanstven, ki vzbuja spoštovanje s strahom; plemenit; veličasten, čudovit, grandiozen, majestetičen; nenavaden, najvišji, skrajen (drznost, neznanje); silovit; (često ironično) popoln, kompleten

with sublime contempt z vzvišenim prezirom
a sublime idiot popoln (kompleten) idiot
sublime indifference popolna, skrajna brezbrižnost
sublime thought vzvišena misel
sublime scenery čudovita pokrajina
sublime tempest silovit vihar

2. samostalnik

the sublime kar je vzvišeno, vzvišenost; (redko) višek, vrhunec
the sublime of folly višek norosti

suspectiō -ōnis, f (suspicere)

1. sum, sumnja, sumničenje: Cael., Front., Fulg., vel artis magicae suspectione vel indicii futuri criminatione Ap.

2. veliko spoštovanje, čislanje, čaščenje: Arn., Fulg.

temer bati se, imeti spoštovanje pred

temer a Dios boga se bati
temo por su vida bojim se za njegovo življenje
temerse (pop) bati se

textualism [tékstjuəlizəm] samostalnik
tekstualizem, strogo spoštovanje teksta (zlasti biblije)

throne² [ɵróun] prehodni glagol
posaditi, postaviti na prestol, ustoličiti; izkazovati komu čast in spoštovanje
neprehodni glagol
sedeti na prestolu, prestolovati, vladati

tribute [tríbju:t] samostalnik
tribut, davek, dajatev; carina
figurativno tribut, dolg, davek; dolžno spoštovanje, poklon
mineralogija nagrada, izplačana rudarju z rudo ali z ustrezno vsoto denarja za njegovo delo

to lay under tribute zgodovina podvreči placevanju davka
to pay tribute to s.o. izkazati komu (dolžno) spoštovanje

venerābundus 3 (venerārī) spoštljiv, spoštujoč, izkazujoč spoštovanje: Suet., venerabundi (s spoštovanjem) intuebantur in vestibulis sedentes viros L.

vénération [-sjɔ̃] féminin češčenje; globoko spoštovanje

traiter quelqu'un avec vénération zelo spoštljivo s kom ravnati

vénérer [-re] verbe transitif častiti; (globoko) spoštovati, izkazovati spoštovanje, zelo ceniti

vénérer un bienfaiteur izkazovati globoko spoštovanje dobrotniku

worship² [wə́:šip] prehodni glagol
častiti, oboževati, gojiti kult do; spoštovati

to worship one's mother oboževati svojo mater
to worship the golden calf figurativno malikovati zlato tele (denar, mamona)
neprehodni glagol
moliti; udeležiti se službe božje; čutiti spoštovanje

worship(p)ing [wɔ́:šipiŋ] samostalnik
čaščenje, visoko spoštovanje, oboževanje

благоговение n globoko spoštovanje

благоговеть izkazovati globoko spoštovanje, zelo spoštovati, častiti; občudovati

внушительный spoštovanje ali strah zbujajoč; prepričevalen; mogočen

преклоняться, преклониться (zast.) priklanjati se, prikloniti se; (pren.) (zast.) vda(ja)ti se; (pren.) (ob)čutiti veliko spoštovanje

самоуважение n spoštovanje samega sebe

ancien, ne [ɑ̃sjɛ̃, ɛn] adjectif star, starodaven, starinski; nekdanji, bivši; masculin prednik; starejši po službi; star človek, starina

les anciens stari narodi (Grki, Rimljani)
coutume féminin ancienne stara navada
logement masculin ancien staro stanovanje
ancien ministre bivši minister
ancien combattant bivši bojevnik, udeleženec vojne
il est mon ancien on je po službi starejši kot jaz
respect masculin pour les anciens spoštovanje do starejših
acheter un meuble ancien kupiti starinsko pohištvo