Franja

simultās -ātis, f (iz similis; prim. skr. samaráḥ, samáraṇam spopad, boj)

1. tekmovalnost, rivalstvo, medsebojno kosanje, medsebojno merjenje moči, ruvanje, navzkrižnost, napet(i) odnos(i), (nenehna) napetost, nesporazum, neskladje, nasprotovanje, nasprotje med dvema osebama, ki hkrati [simul] težita za istim, brezoseb. (na političnem področju) prepir, spor, svaja, nasprotovanje, razkol, sovraštvo: Pl., Ter., Sen. ph., Iuv., Gell., Iust. idr., tale initium fuit Dionis et Dionysii simultatis N., huic simultas cum Curione intercedebat C., sibi privatam simultatem cum Campanis nullam esse L., se numquam cum sorore fuisse in simultate N., ubi nulla simultas incidit O., simultatem deponere Ci. ep.; pogosto v pl.: O., Sen. ph., Plin., Suet., Iust., de loco (za najvišje mesto, za prvo mesto) summis simultatibus contendebant C., multas me simultates partim obscuras, partim apertas suscepisse Ci., nonnullas simultates cum magna mea laetitia susceptas habemus Ci. ep., susceptis propriis simultatibus Plin. iun., simultates exercere cum aliquo Ci., simultates deponere Ci., simultates dirimere L., simultates gerere cum aliquo Q., simultates facere T., simultatibus alicuius dare aliquem T.

2. tekmovalni boj, tekma, tekmovanje, tudi dogovor, stava: simultatem constituere Hyg.

Opomba: Gen. pl. simultatum; toda pogosto tudi simultatium: L., Auct. b. Alx., Val. Max., Iust.

Sporus -ī, m Spór, skopljen Neronov ljubljenec: Suet.

Streit, der, (-/e/s, -e) prepir; spor, konflikt; Streit haben prepirati se (mit z) , biti sprt z; im Streit liegen biti v sporu (mit z) ; in Streit geraten spreti se; einen Streit vom Zaun brechen začeti prepir; einen Streit beilegen poravnati spor; ein Streit um Kaisers Bart boj za oslovo senco

Streitfall, der, spor, pravda; im Streitfall v primeru spora

Streitigkeit, die, (-, -en) spor; Streitigkeiten, pl , spori

strife [stráif] samostalnik
prepir, spor, zdražba, zdraha, razprtija, razdor; boj, konflikt; (redko) tekma, tekmovanje
zastarelo trud, prizadevanje

at strife nesložen
to be at strife with biti v sporu (konfliktu) z

sȕdār m
1. trk, trčenje, karambol: sudar vlakova, vozova; automobilski sudar
2. spor, spopad: obrazovanje stranaka odmah je dovelo do -a među njima
3. kolizija

svȁđa ž
1. prepir, spor: biti s kim u svađi zbog čega; zapodjeti svađu začeti prepir
2. zdražba: tražiti svađu

temporale³ m

1. nevihta, neurje

2. pren. šalj. hud prepir, spor

turbor -ōris, m (turbāre) = gr. ταραχή zmešnjava, nemir

1. kot poznolat. medic. t.t. telesni, bolezenski nemir, slabo počutje: Cael., Th. Prisc.

2. spor, razpor, razdor, prepir: Vulg.

variance [vɛ́əriəns] samostalnik
sprememba; različnost, neskladnost, razhajanje; nesloga, spor, prepir, prerekanje, pričkanje
pravno protislovje, divergenca

to be at variance with biti v protislovju z, razlikovati se od; ne se skladati (on glede); biti v sporu z
they are at variance ne razumejo se med seboj
that set them at variance to jih je razdvojilo (sprlo)

vertēnza f spor:
risolvere una vertenza rešiti spor

vràžda ž (rus.)
1. spor, sovraštvo: porodična vražda svršava se svadbom
2. nekdaj smrtno sovraštvo med dvema družinama ali dvema bratstvoma
3. krvnina, denarna odškodnina sorodnikom ubitega, državi ali cerkvi
4. nekdaj sprava med ubijalcem in svojci ubitega: na mjesto -e (mirenja krvi) zavedeni su sudovi

Zerwürfnis, das, razdor, spor

zizzania f

1. bot. redko ➞ loglio

2. pren. razprtija, spor, nesloga:
seminare, spargere zizzania sejati razdor

žúžast -a -o trom, spor: o ti žuža -a!

žužnjánje s
1. spor, trom rad
2. mrmorenje, mumljanje

конфлі́кт -у ч., spòr spôra m., konflíkt -a m.

препирательство n prepir, spor, prerekanje

пререкание n prerekanje; spor