Franja

Angléž Englishman, pl -men, ZDA tudi Britisher, Briton; pogovorno Brit

pet Angléžev five Englishmen
Angléži (ves narod) the English
sovražen do Angléžev anti-British
sovražnik Angléžev anglophobe
sovraštvo do Angléžev anglophobia
prijatelj Angléžev anglophile

animus [ǽniməs] samostalnik
sovraštvo, mržnja
pravno zlobna namera

to have (ali feel, show) (an) animus against s.o. biti komu sovražen

animus -ī, m (v lat. ta beseda nima več prvotnega konkr. pomena „sapa“, „veter“, ki ga kaže še gr. ἄνεμος, ampak se rabi le pren. v pomenu „duša“, „duh“).

A.

1. duša (naspr. corpus ali anima = fizična ali tudi duševna življenjska moč): animi corporisque vires L., credo deos immortales sparsisse animos in corpora humana Ci., unde anima atque animi constet natura Lucr., difficile est animum perducere ad contemptionem animae (življenja) Sen. ph.; redkeje o živalih: bestiae, quarum animi sunt rationis expertes Ci., animantia quaedam animum habent, quaedam tantum animam Sen. ph.

2. duh (kot obseg vseh duševnih zmožnosti): dux atque imperator vitae mortalium animus est S., animus incorruptus, aeternus, rector humani generis, agit atque habet cuncta S., animus et mens Ci. (celota in del): duh in sposobnost mišljenja, animo delectari N. duševni užitek imeti, annis gravis atque animi maturus Aletes V., primum animus vigorem suum, deinde corpus quoque recuperavit Cu.

3. pesn. (= anima) življenjska moč, vitalnost, življenje: unā eādemque viā sanguis animusque sequuntur V., dant animos plagae (turbini) V. ga ožive = ga zaženejo (da se vrti), ga zavrtijo, rapidus torrens, animos cui verna ministrant flumina Stat.

4. met. oseba, mož, človek: cuncta manūs avidas fugient heredis, amico quae dederis animo H. svoji ljubi osebi = samemu sebi, quae vox ut venit ad aurīs, obstupuere animi V., miserere animi V. usmili se me, impotens animus Cu. človek, ki ne pozna mere; ljubkovalno: mi anime Pl. ali anime mi Pl., Ter. srce moje, animus meus Fr.

B. Splošni pomen „duša“ se cepi po trojni duševni dejavnosti mišljenja, čutenja, hotenja:

I. sposobnost mišljenja, miselnost:

1. duh, um: animo circumspicere, cernere, praesentire, providere Ci., id potestis cum animis vestris cogitare Ci., accipite haec animis laetasque advertite mentes V., animo metitur utrumque O.; pogosto: animum rebus advertere, adiungere, applicare, attendere, intendere, appellare ipd. Ci., aliquid animo concipere Ci., L. idr. misliti si kaj, predstaviti (predstavljati) si kaj, animos adhibete O. pazite.

2. met.
a) duh = misli: adesse animo (animis) Ci., L. z mislimi prisoten biti = paziti, fingite parumper animo Ci. v mislih, sic in animo habeto, uti ne cupide emas Ca., sic semper in animo habui te in meo aere esse Ci. ep. sem vedno mislil, ignotas animum dimittit in artes O.
b) zavest, zavestnost: mihi animus etiam nunc abest Pl., rediit animus Pl., relinquit animus Sextium gravibus acceptis vulneribus C. onesvestil se je Sekstij, timor abstulit omnem sensum animumque O., lonqui ali defici animo Cu. zavest izgubiti (izgubljati), onesvestiti se, linquente animo in eum... incubuit Cu., linquentem revocare animum Cu. ali animum recipere Cu. zopet osvestiti se, redeunte paulatim animo Cu.; v pl.: deficientibus animis L.
c) pamet = spomin: deleo omnes dehinc ex animo mulieres Ter., excĭdere ali effluere ex animo Ci. izgubiti se (uiti) iz spomina, pozabiti se, memor in bene meritos animus Ci., omnia fert aetas, animum quoque;... nunc oblita mihi tot carmina V., animis dicta figere V. vtisniti si v spomin, zapomniti si, memorique animo tua iussa notavi O., haberet in animo amicum T. naj bi se spominjal prijatelja, recursabant animo vetera omina T.
č) misel, mnenje, spoznanje, sodba, premislek (premišljevanje): ut animus meus est Pl., meo (quidem) animo Pl., Ci. po mojem mnenju, po mojih mislih, kakor se meni zdi, animo spatium dare Cu. duhu časa dati (čas si vzeti) za premišljevanje, aliquid animo agitare Cu. nameravati kaj, animo in diversa versato Cu.

II. čutenje:

1. čuteča duša (naspr. mens misleča duša), srce, čut, čustvo, občutek: mala mens, malus animus Ter. srce, otiosus ab animo Ter. brez skrbi, brezskrben, Medea animo aegra, amore saevo saucia Enn. ap. Corn. na duši (od ljubezni) bolna, animus aegrotus Ter. od ljubezni bolno srce, animus aeger Ci., animo tremere Ci., animi metus Ci. ali timor S., lubido animi sui S. strastnost, dolor animi Cu., sortem animo miseratus V., horror animo est V., animos ad sidera tollo V. srce dvigam k nebu, animo iras concipere O. razjeziti se, omnium mentes animosque perturbare C. mišljenje in čutenje, glavo in srce, iuvenem oculis animoque requirit O., aequo animo Pl., Ci., N. idr. ravnodušno, animo iniquo Ter., Ci., L. idr. nerad, non movet facies animos ferarum O., (Aristides Thebanus) omnium primus animum pinxit et sensus hominum expressit Plin. je prvi oduševil svoje slike in izrazil človeške čute; pogosto loc. animī v srcu (velikokrat skoraj pleonastično, takrat se sploh ne sloveni): incertus animi Ter., S. fr. idr., dubius a. V., aeger a., suspensi a., stupentes a. L., angere se a. Pl., pendēre a. Ter., Ci., iuvenem a. miserata V.

2. met.
a) duh, srce = mišljenje in čustvovanje, miselnost in ravnanje, misli, čud, značaj, načela: animus iracundus Pl., laetus H., O., fortis, apertus et simplex, altissimus ac gloriae cupidus Ci., magnus Ci., C., alacer ac promptus C., fluxus S. lahkomiselna načela, belli ingens, domi modicus S. prevzeten skromen duh, animo ingenti S. junaškega duha (značaja), liberi hominis animus Cu., femina ingens animi (loc.) T. velikodušna, meliore animo O. zadovoljnejši, esse angusti animi atque demissi Ci., pusilli animi est Ci. znamenje nizkotnega mišljenja je, kaže nizkotno mišljenje, animi parvi H. nizkomiseln, quaerit moresque animumque virorum O., animi imbecillitas C., animi constantia O.; pesn. (o drevesih): exuerint silvestrem animum V. svoje divjaštvo.
b) duševna (srčna) razpoloženost, (dobra ali slaba) volja: si animus vultu aestimatur Cu., animo dispar vultus Cu., bono animo esse Ci. dobro razpoložen biti, dobre volje biti, bonum animum habere Cu. brez strahu biti.
c) duševna razpoloženost = mišljenje, srce (pogosto z napovedjo osebe, ki ji je naklonjeno ali sovražno): hoc animo in nos esse debetis Ci., bono ali alieno animo esse in aliquem C. naklonjen ali nenaklonjen (sovražen) biti komu, inimico animo esse C., amicus ali hostilis a. Cu., capere regis animum Cu. naklonjenost, reconciliati pignus animi Cu. zopet pridobljene naklonjenosti, quo animo inter nos simus, ignorant Ci. kako smo si med seboj, pro mutuo inter nos animo Ci.

3.
a) srce = srčnost, pogum(nost): bono es animo Ter., Varr., Ap. ali bono sis (fac sis) animo Kom. ali animum bonum habe Pl., S. idr. bodi pogumen, fac animo praesenti hoc dicas Ter. srčno, pogumno, in re mala bono animo uti Plin. „grenke molče požirati“, satis animi O., si ad haec parum est animi L., cum Poeno recens victoria animo esset L. je Punca hrabrila, mu dajala srce, magnum animum ostendere C., telo animus praestantior omni O., his dictis animum arrecti V. opogumljeni, neutris animus est ad pugnandum L.; pogosto v podobah z glagoli naraščanja in pojemanja, vzdigovanja in upadanja, vnemanja in podiranja: cum hostium opes animique crevissent Ci., crevit extemplo Romanis a. L., animus crevit obsessis Cu., animum dare O., animum (animos) addere Ci., L., animos facere L., animum augere C., L., animus alicui accedit ali animi iis accedunt Ci., animum sumere Vell. srce si vzeti (jemati), animo deficere Hirt. srce izgubiti, pogum upade (upada) komu, animus relanguescit C., cum ipsa cunctatio et his animos minuisset et auxisset hosti L., animum (animos) tollere Pl., Ci., L., animum demittere O., hostium animi labare coeperunt Cu., animi cecĭdēre O. srce (jim) je upadlo, pogum (jim) je upadel (= animis concĭdunt hostes Hirt.), animum (animos) accendere, inflammare L., Cu., animum (animos Iust.) frangere Ci., O. srce streti komu, frangi animo Ci., N. srce se komu stre; pren.: venti proelia tollunt animis et viribus aequis V.; poseb. iskrenost, živahnost, živost (govora): actio plena animi Ci., quae vis, qui animus... illi oratori defuit Ci., et consilii et animi satis Q.
b) pogumno ali ponosno pričakovanje, pogumna ali ponosna zavest: ne super fortunam animum gereret S., magnus mihi animus est hodiernum diem... initium libertatis totius Britanniae fore T. s ponosno zavestjo se nadejam.
c) domišljav duh, prevzetnost, ošabnost, napuh, kljubovalnost; nav. v pl. (gl. opombo): remittant spiritus, comprimant animos suos, sedent arrogantiam Ci., iam insolentiam noratis himinis, noratis animos eius et spiritus tribunicios Ci. tribunsko prevzetnost, cum divitiae iam animos facerent L., Demarata uxor... inflata adhuc regiis animis ac muliebri spiritu L., (Niobae) multa dabant animos O., haec natis habens sublimes animos O. preponosna na svoje otroke, victor superans animis V., pone animos V.; redko v sg.: cui inerat contemptor animus et superbia S.
č) nejevolja, jeza, ihta: animum vincere, iracundiam cohibere Ci., alicuius animos atque impetus retardare Ci., vince animos iramque tuam O., suo animo indulgere O. = animo obsequi Cu. ihti vda(ja)ti se, animo imperare, temperare Cu., ferus lacrimas animi siccaverat ardor O., animi Archilochi H. strastnost, inexorabilis a. in devictos Cu.; pesn.: celsa sedet Aeolus arce... mollitque (ventorum) animos (divjost) et temperat iras V.

III. hotenje:

1. volja, želja, hotenje, (na)gon: quoniam nobis di immortales animum ostenderunt suum Pl., clamare libebat, verba animo desunt O., omnibus idem animus est V., ad omnia et animo et consilio paratus Ci., paucis ad moriendum animus fuit Cu. malokateri so bili voljni (pripravljeni) umreti, a. incessendi Cu., hos auctores ut sequar inclinat animus L., ex animo Ter., Ci. idr. ali ex animi sententia Ci. idr. rade volje, prostovoljno, od tod tudi = iz vsega srca, odkritosrčno, zares (naspr. simulatē). Rekla: in animo habeo Ci., C., L. = in animum habeo L. = est (mihi) in animo Ci., C., L., T. = est (mihi) animus V., O., Cu., Suet. = avet animus Ci. = fert animus O. idr. pesniki, Suet. (vsa ta rekla z inf.) volja me je, volje sem, pri volji sem, ljubi se mi, volja me žene, hočem, nameravam; tako tudi: occupandae rei publ. animum habere Vell., animum vincendi capere Iust. hoteti.

2.
a) namen, namera, nakana: sin aliter animus vester est Ter., teneo, quid animi vostri super hac re siet Pl., ut si bono animo fecissent, eorum consilium laudavit N., hostes... in foro... constiterunt hoc animo, ut... depugnarent C., eo ad te animo venimus, ut... Ci., non idem sibi et militibus animi esse Cu.; z gen. gerundii: animum nubendi finitimis ommittere Iust.
b) poželenje, hotenje, pohota, sla, slast, zabava: cubat amans animo obsequens Pl. ustrezajoč svojemu poželenju, potare atque animo obsequi Ter., animo morem gerere Ter. ali indulgere animis O. ustreči (ustrezati) svojemu poželenju, animum suum explere Ter. slo nasititi, exple iis animum Ter. zadovolji jih, ugodi jim, militum animis expletis L. ko je bilo... poželenju ustreženo, animi gratiā Pl. ali animi causā Pl., Plin. v zabavo (slast), za šalo, qui illud animi causā fecerit, hunc praedae causā quid facturum putatis? Ci., haec (animalia)... alunt animi voluptatisque causā C. v slast in zabavo; animus ad aliquid sla do česa, mikavnost česa, čut za kaj, želja po čem: a. ad nuptias Ter., cum eius animum ad persequendum non neglegentia tardaret, sed... Ci., si Besso tantum animi fuisset ad proelium, quantum ad paricidium fuerat Cu.

Opomba: Pri pesnikih (redkeje v prozi) pogosto pl. namesto sg., kadar se nanaša na množico oseb: dicam actosque animis in funera reges V. ali izraža obilje: Demarata uxor... inflata regiis animis L. ali (pri pesnikih) iz metričnih razlogov: hunc animis errorem detrahe nostris O., nunc animis opus V. (pri animo errorem, animo opus bi prišlo do hiata).

antisemitizem samostalnik
(sovražen odnos do Judov) ▸ antiszemitizmus
Sopomenke: protisemitizem

bellum -ī, n (st.lat. duellum; prim. gr. δαΐ Hom. v boju, δάιος, δήιος sovražen, sovražnik, lat. indūtiae)

1. vojna, vojska (= vojskovanje): inter pacem et bellum medium nihil Ci.; z adj.: domesticum Ci., intestinum L., domesticum et intestinum Ci., bella domestica et externa Ci., bellum civile Ci., N., S. civilna, državljanska = med sodržavljani, domača, bella civilia H., Lucan., b. sociale N., L. epit. zavezniška, piraticum Varr., Ci., navale Ci. pomorska, terrestre L. kopenska, na kopnem, Peloponnesiacum, Punicum Ci., Peloponnesium N., Iugurthinum S., H. jugurtinska, z Jugurto; nam. adj. z objektnim gen.: b. Samnitium L. s Samničani, trium regum bella L. s tremi kralji, bellum Helvetiorum C.; s cum: novum cum Antiocho instabat bellum L., bellum Romanorum cum Philippo L., bella cum sociis Ci.; adv.
a) loc. belli Ter., Ci. v vojni, nav. v zvezi domi bellique (star. aliteracija domi duellique), belli domique, s premeno domi belloque, bello domique L. doma in na vojski, t.j. o miru in vojni, tako tudi vel domi vel belli Ci. ali vel belli vel domi Ap.
b) abl. z in, če je subst. osamljen: in bello Ci., in bello … in pace S., L.; redkeje, če je subst. v zvezi s kakim atrib.: in civili bello, in bello praedonum Ci. ali in eo bello, in bello Philippi L. = med … vojno, pod … vojno, sredi vojne; toda Veienti bello, Pyrrhi bello, bello Romanorum Ci. ali bello Cassiano C., eo bello, bello, quo …, bello Romano, Africo, trium regum bellis L., bello Antiochi Aur. = ob … vojni, za … vojne (vojn); bellum v reklih z glagoli: bellum gerere Ci., C., S., N., L. idr. vojno vojevati, vojevati (se), vojskovati (se), bellum ducere Ci. ep., C., L., H. ali bellum trahere Ci., S., L., Cu. idr. vojno raztezati, bellum facere C., Fl. vojno (za)snovati, bellum facere alicui N., T., Iust. v vojno zaplesti koga, zavojevati koga, bellum inferre alicui Ci. ep., N., Cu. idr. ali contra aliquem (npr. contra patriam) Ci. z vojsko dvigniti se (iti) nad koga, bellum inferre in Italiam C., N. vojno zanesti v Italijo, bellum parare, apparare, comparare Ci. pripravljati se na vojno, bellum concitare, excitare, suscitare, movere, commovere, indicere Ci. (gl. pri teh glagolih), de bello cogitare C. misliti na vojno, bellum administrare Ci., C. idr. vojno voditi (kot vrhovni poveljnik).

2. bitka, boj, spopad: S., L., Cu. idr.: ingentem pugnam, ceu cetera nusquam bella forent, … cernimus V.; met. pl. bella (velika) vojna krdela: Danubius duratus glacie ingentia tergo bella transportat Plin. iun.

3. pren. vojska, boj = prepir, kreganje, sovražnost: bellum tribunicium L. prepir s tribuni, parietibus meis bellum intulistis Ci., cum omnibus improbis aeternum bellum esse susceptum Ci., Venus bella movet H. ljubezenske spletke, bellum indicere philosophis, ventri bellum indicere H., defunctus bello barbitos H. ko je doslužila. — Pooseb. Bellum Vojna, bog vojne: Enn., mortiferum in limine Bellum V., Belli postes portaequae H. (o Janovem svetišču).

Calpurnius 3 Kalpurnij(ev), rim. rodovno ime z družinami Pizonov, Bestijev, Bibulov idr. Najbolj znani so:

1. C. Calpurnius Piso Gaj Kalpurnij Pizon, pretor l. 186, potem propretor v Hispaniji, konz. l. 180: L.; po njem se imenuje lex Calpurnia de ambitu: Ci.

2. L. Calp. Piso Frugi Lucij Kalpurnij Pizon Vrli, tr. pl. l. 149, konz. l. 133; po njem lex Calpurnia de repetundis: Ci., Val. Max.

3. L. Calp. Piso, konz. l. 112, Kasijev legat: C.

4. L. Calp. Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121; kot poveljnika v Afriki ga je l. 111 podkupil Jugurta: S.

5. C. Calp. Piso Frugi, Ciceronov zet: Ci.

6. L. Calp. Piso Caesonius Lucij Kalpurnij Pizon Cezonij, konz. l. 58, Ciceronov nasprotnik: Ci., C.; njegova hči Calpurnia je bila Cezarjeva žena: Vell.

7. L. Calp. Bibulus Lucij Kalpurnij Bibul, Brutov pastorek: H.

8. Cn. Calp. Piso Gnej Kalpurnij Pizon, konz. l. 7, namestnik v Siriji l. 17 po Kr., sovražen do Germanika, katerega je baje umoril: Vell., T., Suet. — Kot adj. Calpurnia familia, lex Ci. Od tod Calpurniānus 3 Kalpurnijev, kalpurnijski: equites L. konjeniki pretorja Kalpurnija (gl. pod 1.).

cerk|ev [é] ženski spol (-ve …)

1. ustanova: die Kirche
prvotna/prva cerkev alte Kirche/Urkirche
zgodovina cerkve die Kirchengeschichte
zgodovina prve cerkve die Frühgeschichte der Kirche
ločitev cerkve in/od države die Trennung von Kirche und Staat
nasprotnik cerkve der Kirchengegner
izstop iz cerkve der Kirchenaustritt
die -kirche (deželna Landeskirche, državna Staatskirche, ljudska/z ljudstvom zrasla Volkskirche, nacionalna Nationalkirche, uradna Amtskirche)
podoben cerkvi kirchenähnlich
naklonjen cerkvi kirchenfreundlich
nenaklonjen cerkvi/sovražen do cerkve kirchenfeindlich
v cerkvi/znotraj cerkve innerkirchlich
preganjanje cerkve die Kirchenverfolgung
politika do cerkve die Kirchenpolitik
v politiki do cerkve kirchenpolitisch

2. verska skupnost: die Kirche; -kirche
anglikanska cerkev die Kirche von England
baptistična cerkev die Baptistenkirche
episkopalna cerkev die Episkopalkirche
evangeličanska cerkev evangelische Kirche
izpovedujoča cerkev bekennende Kirche
katoliška cerkev katholische Kirche
luteranska cerkev lutherische Kirche
reformirana cerkev reformierte Kirche
starokatoliška cerkev altkatholische Kirche
uniatska cerkev unierte Kirche
visoka cerkev die Hochkirche
vzhodna cerkev die Ostkirche
vzhodne cerkve orientalische Kirchen
zahodna cerkev die Westkirche
združena protestantska cerkev die Unionskirche
Svetovni svet cerkva der Weltkirchenrat
konferenca cerkva die Kirchenkonferenz
predsednik deželne cerkve der Landeskirchenpräsident
prestop v drugo cerkev der Kirchenübertritt

3. stavba: der Kirchenbau; die Kirche (barokizirana barockisierte, gotska gotische, novogotska neugotische, romanska romanische, predromanska vorromanische, starokrščanska altchristliche); -kirche (baročna Barockkirche, božjepotna Wallfahrtskirche, dvoranska Hallenkirche/Saalkirche, jamska Höhlenkirche, lastniška Eigentumskirche, lesena Stabkirche, mestna Stadtkirche, naslovna Titelkirche, obrambna Wehrkirche, opatijska Abteikirche, podružnična Filialkirche, samostanska Klosterkirche, s kupolo Kuppelkirche, vaška Dorfkirche, zaobljubna Votivkirche, župnijska Pfarrkirche)
patron cerkve der Kirchenpatron
cerkev svetega Petra/Pavla Peterskirche/Paulskirche
cerkev mati Mutterkirche
taborska cerkev die Kirchenburg, die Wehrkirche
gradnja cerkva der Kirchenbau
vodnik po cerkvah der Kirchenführer
oskrunitev cerkve die Kirchenschändung
koncert v cerkvi das Kirchenkonzert
tatvina v cerkvi der Kirchendiebstahl
hoditi v cerkev ein Kirchgänger sein

4.
figurativno imeti srečo kot pes v cerkvi ein Pechvogel sein

collātus, abl. -ū, m (cōnferre) znašanje; sovražen spoprijem, spopad: in collatu (sc. armorum) Auct. b. Hisp.

complexus -ūs, m (complectī)

1. oklep, oklepanje, objem, objemanje, obdajanje, obseganje: Lucr., mundus omnia comlexu suo coërcet Ci. vse obdaja, quam (quercum) dum complexibus ambit O. se ga oklepa, pedes ad gressum compositi, bracchia ad complexum Col., cedrus crassitudinis ad trium hominum complexum Plin. da bi jo trije možje komaj oklenili.

2. occ.
a) objem, objemanje, objetje (iz ljubezni, naklonjenosti idr.): venisti Brundisium, in sinum … et in complexum tuae mimulae Ci. v srce in naročje, in complexu liberorum coniugisque trucidari Ci., complexūs summae benevolentiae Ci., o qui complexus et gaudia quanta fuerunt! H., ferre matri obviae complexum L. materi naproti teči, da bi jo objel, complexus alicui dare O. obje(ma)ti koga, accipere complexum L. pustiti objeti se, haerere in complexu liberorum Q., de matris complexu avellere Ci. iztrgati iz … objema, complexu matris avellere natam Cat.; pren.: me suo complexu patria tenuit Ci. me je imela v svojem naročju, de eius (Catilinae) delectu, immo vero de complexu eius ac sinu Ci. iz njegovega naročja (o njegovih ljubljencih).
b) objetje (borcev), sovražen spoprijem, spopad: complexu luctantur polypodes Plin., in Martis complexu cadere Ps.-Q., complexum armorum vitare T. spopad moža z možem.

3. pren.
a) ljubeznivo negovanje, ljubezen, dobrohotnost, naklonjenost: totius complexus gentis humanae Ci., habere artes in complexu Plin. iun.
b) povzetek ali zveza (v govoru): c. loquendi seriesque, c. brevis verborum, c. sermonis, rerum, temporum, personarum Q.

fermé, e [fɛrme] adjectif zaprt, nedostopen; neobčutljiv

fermé aux mathématiques trde glave za matematiko
avoir L'esprit fermé à quelque chose ne imeti smisla, razumevanja za kaj
visage masculin fermé zaprt, sovražen obraz

flamma -ae, f (nam. flāma iz *flag(s)mā: flagrāre)

1. plamen, ogenj: illa fl. divinitus extitisse videtur, quae deleret Iovis templum Ci., fl. solis Lucr., sonitu flammae excitatus N., alimenta flammae O., semina flammae O. gorljive, vnetljive snovi, flammā torreri C. flammā cremari V., flammis conflagrare L., flamma corripi L. ali flammis corripi O. (v sl. bolje act.: ogenj objame koga), flammā ferroque absumi L. z ognjem in mečem, vidit … flammis Asiam ferroque cadentem Iuv., rapuit in fomite flammam V. ujel je, flammam opprimere Ci. ali comprescere O., flammam accendere, exsuscitare O. ali excitare Cu., flammam alere O., Q., flammas concipere C., O. vneti se, rapax fl. Sen. tr.; preg.: flamma est fumo proxima Pl. = za neškodljivim začetkom pride pogosto najhujši konec, e flammā petere cibum Ter. iskati si hrano v ognju (v smeteh); kot gr. ἀδύνατον (kaj nemogočega): prius undis flamma (sc. misceatur) Poeta ap. Ci. prej se bo ogenj pomešal z vodo, unda dabit flammas O. ogenj bo buknil iz vode (prim.: flamma fluminibus creari non solita est Lucr.).

2. occ.
a) živ ogorek, plamenica, glavnja: qui P. Lentulo flammam de manibus extorsimus Ci., flammam media ipsa tenebat ingentem V., flammas ad culmina iactant V., in ora viri condidit … flammas O.
b) blisk, strela: trifida fl. O., vindice flammā evertit tecta O., deum genitor rutilas per nubila flammas spargit O.; plameneče zvezde: inter flammas Ci., flammarum tractus V. zvezdni utrinki, polo fixae flammae O.
c) vročina: ora facit rapidae patientia flamae O., temperiemque dedit mixtā cum frigore flammā O.
č) blesk, lesk, svetloba, svit, žar: solis V., flammas minans ensis V. meč, ki se preteč (= strašno) leskeče, galeam flammasque vomens V., a vertice flamma funditur V. žar se izliva, stant lumina flammā V. se bliskajo, se svetijo, rubrā suffusus lumina flammā O., fl. purpurae Plin., poli Val. Fl., radiorum Amm.

3. metaf.
a) plamen, ogenj, žar, gorečnost: belli Ci. ep., vis et quasi flamma oratoris Ci., fl. amoris Ci., in invidiae flammā esse Ci. biti hudo sovražen, scilicet … eam flammam egregiis viris in pectore crescere S. ta silni nagon, animus percepit pectore flammam V. ljubosumnost, ultrix fl. V. maščevalnost, fl. gulae O. žgoča lakota, flammaeque latentis indicium rubor est O. hude vročice; occ. ogenj ljubezni, žar ljubezni, goreča ljubezen: subdita flamma medullis V., flamma per medullas errare visa est O., adsumere flammas, spirare pectore flammas O., in flammas abire O., flammas moveoque feroque O., obscenae procul hinc discedite flammae O., fervida fl. O., flammas concipere Cat. v ljubezni vzplamteti, removere pectore flammas Val. Fl., saevae trahitur dulcedine flammae Val. Fl.; meton. ljubica: digne puer meliore flammā H.
b) poguba, skrajna nevarnost: eriperet ex hac flamma stirpem suam Ci., patriam ex foedissima flamma eripere Ci., templum ex duorum bellorum flamma ferroque servatum Ci., se flammā eripere Ci. obsodbi uiti; meton. kdor pogublja, uničevalec: si illa flamma rei publ. suum tribunatum defenderit Ci. — Kot nom. propr. Flamma -ae, m Flama (Plamen), rimski priimek: T.

Opomba: Star. gen. sg. flammāī: Lucr.

gesinnt: feindlich gesinnt sein imeti sovražen odnos do, biti nenaklonjen (čemu/komu); freundlich gesinnt sein imeti prijateljski odnos do, biti naklonjen (čemu/komu); politisch gesinnt političnega prepričanja

ictus -ūs, m (icere)

1. udar(ec), (u)sek, sunek, mah, pah, dregljaj, lučaj, met, strel, vbod; pravzaprav o sečnem orožju in rezilih: ictus gladiatorius ali gladiatoris Ci. udarec, uno ictu securis Ci., neque ictu comminus neque coniectione telorum copias pulsas esse Ci. niti v boju iz bližine niti … , ictibus fenestras quatere H., gladiorum ictūs Auct. b. Hisp., primus ictus Sen. ph. prvi udarec z mečem, contrarius ict. Ci., L. od nasprotnika zadani —, nasprotnikov sunek, ict. cuspidis V., arietis (oblegovalnega ovna) L., virgae Lact., ict. irritas T. zgrešen, prazen sunek, gravior ictus Plin. iun., graviores ictus T., eodem ictu T. z enim rezom; o metanju kopja idr.: ictus pilorum, telorum, lapidum C., scorpionis C. strel metalnice, sagittarum L., Fr., Eutr., ictu levi saucia T., certus ictus T. dobro namerjen met, falsus ict. T. zamerjen = napačno (slabo) namerjen met, — strel, sub ictum dari ali venire T. nastavljen biti sovražnikovim strelom, na streljaj (domet) priti; pren. = v nevarnost priti sub ictu esse Sen. ph. v nevarnosti biti, extra ictum ponere Sen. ph. izven nevarnosti, ictus errat Ambr. met zgreši cilj; o merjascu, oz. njegovih čekanih = usek, ugriz: verres … obliquum meditans ictum H., non letiferos effugit Enaesimus ictus (sc. vulnifici suis) O.; o drugih škodljivih živalih = ugriz, pik: a bestiis ictus, morsus Ci., ict. serpentis Cels., serpentum Plin., aranei, scorpionis Cels., vesparum Plin.; o drugih stvareh: ictus Corn. prsni zbodljaj, ict. arboris H. padec (posekanega drevesa) (prim.: nisi Faunus ictum (trunci) dextrā levasset H.) ict. calcis T. sunek z nogo, udarec s kopitom, ict. remorum Val. Max. vesljaji, alae, pennarum Plin. mahanje s perutmi, frfot, ict. creber aut languidus Plin. bitje srčne žile, srčno utripanje, ict. sanguinis, quem morbum Graeci ἀπόπληξιν vocant Aur. kap; z objektnim gen.: ictus capitis Corn. udarec po glavi, — preko glave, ict. moenium L. sunki v zidovje, sub ictu calvariae Cels. od zunanjega udarca prizadeti lobanji; pren.: ictus fulminis Ci. ali fulmineus H. (gromska) strela, tresk, solis ictus O. = fervidi ictus (sc. solis) H. = Phoebei ictus O. ali Phoebi ictus Lucan. pekoče sonce, pekoči sončni (Fojbovi) žarki, ictibus aëra rumpere O. sunkoma, singulis velut ictibus transacta sunt bella T. vsaka tako rekoč na en mah.

2. occ. (kot glasbeni in metr. t. t.) udarjanje na strune, igranje na kaj, udarjanje takta, takt: mei pollicis ictus H., cum (versus) senos redderet ictus primus (= a primo) ad extremum similis sibi H. šest taktov (o jambskem trimetru), ict. citharae Plin. igranje na kítaro, citranje, ict. modulantium pedum Plin., et pedum et digitorum ictu Q.

3. metaf.
a) udarec, sila, moč, oblast: sublata erat de foro fides non ictu aliquo novae calamitatis, sed … Ci., neque (voluptas) ullum habet ictum, quo pellat animum Ci. nima nobenega mika, stare sub ictu Fortunae Lucan., sub unum fortunae ictum cadere Cu., fortunae ictus excipere Sen. ph., subiti ictus sententiarum Sen. ph. učinki, sub ictu nostro positum Sen. ph. v naši oblasti, ictu simili feriri Q.
b) sovražen napad, naval, naskok: uno ictu contendere Auct. b. Afr., nemo duraret, si rerum adversarum eandem vim assiduitas haberet, quam primus ictus Sen. ph.
c) hip, trenutek, pogled: uno ictu frequenter impellunt sententiae Q., eodem ictu temporis Gell. v istem hipu, hkrati, sub ictu habere Sen. ph., ali ostentat … Romam sub ictu (esse) Sil. pred očmi, navzoči.

4. meton. ictus foederis sklepanje zveze (prim. foedus icere): Val. Max., Lucan.

Jud, Judinja judío m , -ía f ; israelita m ; hebreo m

večni Jud el judío errante
sovražen Judom, sovražnik Judov antisemita (m)
preganjanje Judov persecución f de los judíos; pogrom m

Júd, -inja Juif moški spol , Juive ženski spol

večni Jud le Juif errant
sovražen Judom, sovražnik Judov antisémite (moški spol)
preganjanje Judov persécution ženski spol des Juifs; (stiskač) avare moški spol

manger¹ [mɑ̃že] verbe transitif (po)jesti; (po)žreti (tudi figuré); požirati; razjedati (molji, rja); obrabiti, porabiti; pognati, zapraviti (premoženje); izkoriščati, ruinirati (ljudi); tratiti (čas); pogoltniti, nejasno izgovoriti (besede); prezirati (ukaz)

bon à manger užiten
salle féminin à manger jedilnica
vétement mangé aux mites od moljev razjedena obleka
donner à manger quelqu'un dati komu jesti
j'ai mangé de bon appétit jed mi je dobro teknila
manger son blé en herbe že vnaprej zapraviti svoj denar
manger à la carte ou à prix fixe jesti po jedilnem listu (po izbiri) ali po menuju
manger de caresses, de baisers hoteti koga pojesti od ljubezni
manger la consigne pozabiti (kaj)
manger du curé (populaire) biti sovražen duhovščini
manger à sa faim, son besoin do sitega se najesti, nasititi se
manger toute sa fortune zapraviti vse svoje premoženje
manger la grenouille (figuré) popihati jo z blagajno
manger dans la main à quelqu'un komu iz roke jesti
manger le morceau (populaire) izdati, ovaditi, naznaniti koga
manger son pain blanc le premier lotiti se stvari s tistim, kar je najprijetnejše
ne point manger de pain (figuré) ne delati nobenih stroškov
manger des pois chauds nejasno govoriti
manger sur le pouce zelo hitro (po)jesti
manger comme quatre (po)jesti za štiri
se manger les sangs (figuré) gristi se od skrbi, biti ves zaskrbljen
manger de la vache enragée trpeti pomanjkanje
à quelle sauce sera-t-il mangé? (figuré) kako se ga bomo lotiti, ga napadli, ga premagali?
manger des yeux požirati z očmi
manger à quelqu'un le blanc des yeux (figuré) skočiti komu v obraz
rester deux jours sans manger dva dni ničesar ne jesti
vouloir manger quelqu'un tout cru biti besen, divji na koga
il y a à boire et à manger (figuré) nekaj je dobrega, nekaj pa slabega
l'appétit vient en mangeant tek pride z jedjo
les loups ne se mangent pas entre eux (proverbe) vrana vrani ne izkljuje oči

memoria -ae, f (memor) spomin, in sicer

1. = zmožnost spominjanja, spominska sposobnost, spominjanje, pomnjenje: bona, melior Ci., acris Ci. (naspr. hebes), mala Petr., non tenax Aug., tenacissima Q., segnis ac lenta Sen. ph., memoriae artificium Corn. umetnost, kako uriti spomin, tehnika pomnjenja (zapomnitve), mnemo(teh)nika, memoriae studere, memoria minuitur Ci., memoriam perdere Ci. izgubiti, hoc est mihi in memoriā Ci., memoriā tantā fuit, ut … Ci. imel je tako dober spomin, memoriā vigere Ci., Amm. dober spomin imeti, memoriae aliquid mandare Ci. vtisniti si kaj v spomin, zapomniti (zapominjati) si kaj, memoriā aliquid tenēre Ci. ali complecti, comprehendere Ci. ali in memoriā habere aliquid Ter. ohraniti (ohranjati) kaj v spominu, zapomniti (zapominjati) si kaj, ex memoriā exponere alicui Ci. iz spomina, po spominu, iz glave, ex memoriā exponere aliquid Ci. izbiti si kaj iz glave, ex memoria aliquid deponere Ci. pozabiti (pozabljati) kaj, hoc fugit meam memoriam Ci. mi je ušlo iz spomina, mi je padlo iz glave, memoriā fugere L. ali memoriā cedere (z ACI) L. ali excedere memoriā L. ali excedere e memoriā (z odvisnim vprašalnim stavkom) L. ali memoriā exire (z ACI) L. ali excĭdere de memoriā L. iz spomina izginiti (izginjati), pozabiti (pozabljati) se, in memoriam alicuius redigere Ter., (z ACI) Ci. spomniti (spominjati) koga, memoria aliquem decipit Sen. rh.; v pl.: sunt igitur duae memoriae (dve vrsti spomina), una naturalis, altera artificiosa Corn., quos (sc. versus), quoniam memoriae mihi aderant (ker sem jih ravno še imel v spominu), ascripsi Gell.; meton. pl. memoriae = misli: et veniendo et praetereundo inserebant mihi species alias et alias memorias Aug.

2. spomin = spominjanje, pomnjenje: res multas memoriā dignas gessit N., memoriā digni viri Ci. znameniti možje, memoriae prodere C., Ci., N. ali tradere L. ali mandare L. (v nasprotju z memoriae mandare pod 1.) sporočiti (sporočati), memoriam apud posteritatem aliquā re adipisci T. postaviti (postavljati) se s čim pri potomstvu, dare aliquem in omnem memoriam Sen. ph. večnemu spominu izročiti (izročati), mane demum in memoriam regredior (z ACI) Pl. se mi vrača spomin, se spet spominjam, redite in memoriam (z odvisnim vprašalnim stavkom) Ci. prikličite si v spomin, spomnite se, solus omni memoriā (kolikor se ve) … ex Africa imperator fuit Eutr., memoria et recordatio ali recordatio et memoria Ci. živ spomin; s subjektnim gen.: post hominum memoriam Ci. odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni, od zdavnaj, od pamtiveka; z objektnim gen.: Cn. Pompei memoriam amisimus Ci., primam memoriam deponere alicuius C. pozabiti (naspr. memoriam alicuius (rei) retinere) C., Ci., delere memoriam dedecoris L., in memoriam redire mortuorum Ci. zopet se spomniti (spominjati) mrtvih, suarum se miseriarum in memoriam inducere Pl. (po)misliti na svoje pretekle težave, memoriam rerum Romanarum tenere Ci. poznati rimsko zgodovino, biti poznavalec rimske zgodovine, memoriā patris nobis infensus T. do nas sovražen, ker se je spominjal očeta, bonae societatis, sceleris memoria T. zavest, periculi L. ali belli inferendi L. misel na začenjanje vojne.

3. meton. čas, doba, obdobje (sedanjost in preteklost, predmet spomina): Vell., Suet., Amm., homo memoriae nostrae doctissimus Gell., multorum annorum Ci., philosophi huius memoriae Ci., in omni memoriā Ci., meā, nostrā memoriā Ci. v mojih (naših) časih, patrum (avorum L.) memoriā O. za časa (naših, njihovih itd.) očetov (dedov), usque ad nostram memoriam, paulo supra hanc memoriam C. malo pred našo dobo, pueritae memoriam repetere Ci., pueritiae memoriam ultimam recordari Ci., a summa memoriā Varr. od najstarejših časov; occ. dogodek, primer: repetenda est veteris cuiusdam memoriae non sane satis explicata recordatio Ci.

4. omemba, poročilo, (ustno ali pis(me)no) izročilo, tradicija, pripoved, zgodovina: Tert., ridiculum est de hominum memoriā tacere Ci. o ustnem poročilu, ustnem pričevanju, litterarum memoriam flagitare Ci. pis(me)ne dokaze, pis(me)na dokazila, prodere aliquid memoriā (v nasprotju z memoriae prodere pod 2.) C. ustno poročati, memoriā ac litteris Ci. ustno in pis(me)no, de Magonis interitu duplex memoria prodita est N. obstaja dvojno izročilo, de quibus memoriam accepimus Ci. o katerih nam zgodovina poroča (pripoveduje), multos deerrasse memoria prodidit Col. zgodovina, omnis rerum memoria Ci. svetovna zgodovina; meton. spominski zapis, spomenica: vitae memoriam prosā oratione componere Suet. življenjepis; kot naziv: homo a memoriā Lamp. cesarski zgodovinopisec; pl. memoriae pis(me)ni spomeniki, letopisi: in veteribus memoriis legimus Gell., memoriarum veterum exsequentissimus Gell.

5. (umetnostni) spomenik, pomnik, nagrobni spomenik, nagrobnik: antiquarum urbium memoriae Hier., martyrum Aug. — Poseb. Memoria -ae, f Memórija = „Spominka“, boginja spomina, mati Sapiencije (Modrosti): Afr. ap. Gell., Arn.

nacízem Nazism

sovražen nacízmu anti-Nazi
naklonjen nacízmu pro-Nazi

namèn (-éna) m scopo, intenzione, proposito, fine:
pošten, slab, sovražen namen intenzione buona, cattiva, malevola
imeti namen, da avere intenzione di, proporsi di
dobrodelni, obrambni, pedagoški nameni scopi umanitari, difensivi, didattici
doseči namen, prizadevati si za namen conseguire lo scopo, impegnarsi per il raggiungimento di uno scopo
pren. namen posvečuje sredstva il fine giustifica i mezzi
izročiti objekt (tovarno, šolo ipd. )
svojemu namenu aprire una fabbrica, una scuola e sim.

propicio naklonjen, ugoden

propicio al perdón pripravljen odpustiti
ocasión propicia ugodna prilika
poco propicio (a) malo naklonjen, sovražen
mostrarse propicio voljan biti