Franja

posipavanj|e srednji spol (-a …) ➞ → posipanje
… za posipavanje Streu-
(pesek der Streusand, sol das Streusalz, vozilo der Streuwagen)

postáviti mettre, poser, placer, établir, planter, asseoir ; (spomenik) ériger, élever, dresser ; (na mesto) poster ; (stroje) monter, installer, mettre en place ; (imenovati) nommer, instituer

postaviti se se mettre, se placer, se poser, s'établir, se poster, s'ériger, se planter; (bahati se) faire parade de
postaviti hišo construire une maison
postaviti horoskop tirer (ali dresser) un horoscope
postaviti na kaj baser sur quelque chose
postaviti koga za (svojega) dediča instituer (ali nommer) quelqu'un (son) héritier
postaviti koga na laž convaincre quelque chose de mensonge, démentir quelqu'un
postaviti koga na preskušnjo mettre quelqu'un à l'épreuve
postaviti koga pred vrata mettre quelqu'un dehors
postaviti koga ob zid (za ustrelitev) fusiller, mettre (ali familiarno coller) quelqu'un au mur
postaviti komu kip dresser (ali élever, ériger) une statue à quelqu'un
postaviti kvišku relever
postaviti na cesto (delavca, uslužbenca) mettre sur le pavé
postaviti na glavo révolutionner
postaviti na gledališki oder mettre sur la scène, porter à la scène
postaviti na kocko premoženje, življenje exposer sa fortune, sa vie
postaviti na mesto koga drugega remplacer
postaviti na noge mettre sur pied
postaviti na oder mettre en (ali à la) scène
postaviti na ogled montrer, exposer
postaviti na sramotilni oder mettre (ali clouer) au pilori
postaviti na tla mettre par (ali à) terre, (dé)poser sur le sol
postaviti na vidno mesto mettre en vedette
postaviti na isto stopnjo (figurativno) placer sur la même ligne, mettre au même niveau
postaviti na trdne temelje fonder sur des bases sûres
postaviti nazaj reposer, replacer, remettre
postaviti otroka v kot (šolska kazen) mettre un enfant au piquet
postaviti poševno pencher
postaviti pred sodišče traduire (ali passer) en justice (ali devant le tribunal)
postaviti rekord établir (ali réaliser) un record
postaviti rok fixer un terme
postaviti šolo, tovarno établir (ali ériger, implanter) une école, une usine (ali une fabri que)
postaviti šotor installer (ali dresser, monter, tendre, planter) une tente
postaviti temelje asseoir les fondations
postaviti tik ob coller contre
postaviti v prejšnje stanje rétablir
postaviti varuha nommer un tuteur
postaviti vmes interposer
postaviti vprašanje poser une question
postaviti vse na glavo mettre (tout) sens dessus dessous, tout retourner
postaviti za načelo établir en principe
pa če se na glavo postaviš quoi que tu fasses
pokonci postaviti mettre debout (ali sur pied)
postavimo, da ne pride mettons (ali supposons) qu'il ne vienne pas
postaviti se za koga intercéder pour quelqu'un, prendre la défense de quelqu'un, défendre quelqu'un
postaviti se komu na stran se ranger du côté de quelqu'un
postaviti se v kožo, na položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un
postaviti se na čelo prendre la tête, se mettre à la tête
postaviti se v položaj kake osebe se mettre à la place de quelqu'un
postaviti se na prste nog se dresser sur la pointe des pieds
postaviti se po robu tenir tête, se mettre en travers
postaviti se v vrsto (eden za drugim) se mettre à la queue, faire (ali prendre) la queue
(konj) postaviti se na zadnje noge se cabrer

posúti répandre, semer, parsemer de ; (cesto) mettre du cailloutis sur, caillouter, empierrer ; (tla) joncher ; (z moko) (en)fariner, saupoudrer de farine ; (s peskom) sabler

posuti tla s cvetjem joncher le sol de fleurs
posuti s sladkorjem, s soljo saupoudrer de sucre, de sel
z zvezdami posuto nebo ciel moški spol parsemé d'etoiles (ali étoilé, constellé)

pretvárjanje (-a) n

1. trasformazione, conversione; lingv.
pretvarjanje v pripornik spirantizzazione
kem. pretvarjanje v sol salificazione

2. pren. finzione, finta, dissimulazione, simulazione; doppiezza

pridobíti (si) (-ím (si)) | pridobívati (si) (-am (si)) perf., imperf.; perf., imperf. refl.

1. acquistare, guadagnare; acquisire:
pridobivati čas acquistare tempo
pridobiti pravice, izkušnje acquisire diritti, esperienze
pridobiti si zasluge, sloves acquistare meriti, fama

2. ricavare, ottenere, estrarre, produrre:
pridobivati srebro iz rude estrarre argento dal minerale
pridobivati obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij ottenere, ricavare aree arative bonificando paludi
pridobivati olje iz sončnic, orehov disoleare i girasoli, le noci; estrarre l'olio, ricavare olio dai girasoli, dalle noci
pridobivati sol (v solinah) salinare, estrarre, produrre il sale

3. procurarsi, procacciarsi, accattivarsi, guadagnar(si), conquistare, ingraziarsi:
pridobiti si naklonjenost koga conquistare, guadagnare le simpatie di qcn., ingraziarsi qcn.
šport. pridobiti si prednost pred zasledovalci distaccare, distanziare gli inseguitori

4. (postati, postajati boljši, bogatejši) guadagnarci, avvantaggiarsene:
če sliko pogledaš od daleč, še pridobi a guardarlo da lontano, il quadro ci guadagna
učbenik je s tem pregledom samo pridobil il libro ha tratto vantaggio dalla revisione

prijázen amable; afable, benévolo, complaciente ; (ustrežljiv) servicial

bodite tako prijazni (in podajte mi sol) hágame el favor (ali tenga la amabilidad ali tenga la bondad) (de la sal); (... in podajte mi knjigo páseme el libro, haga el favor)
to je zelo prijazno od Vas (es usted) muy amable

primáren (-rna -o) adj.

1. primario, primo:
primarni namen vzgoje l'obiettivo primario dell'educazione
primarna energija energia primaria

2. primo; originario; iniziale:
primarni učinki eksplozije atomske bombe i primi effetti dell'esplosione della bomba atomica
primarno nahajališče zlata giacimento originario del minerale aurifero

3. primario, fondamentale, essenziale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
primarna kamnina roccia primaria
med. primarna okužba infezione primaria, iniziale
primarna os asse primario
bot. primarna pluta sughero
soc. primarna skupina gruppo primario
primarna sol sale primario
primarne barve colori primari
ekon. primarne dejavnosti attività primarie
primarne potrebe bisogni primari
kem. primarni alkohol alcol primario
biol. primarni spolni znaki organi genitali primari
elektr. primarno navitje avvolgimento primario

pripéka calor m abrasador, calor m tórrido

sončna pripeka ardor m del sol

pripékati abrasar; quemar ; (sonce) picar

sonce pripeka el sol pica

prosíti to ask (koga za kaj something of someone, someone for something); (vljudno) to beg, to request; to pray

milo prosíti (rotiti) to supplicate, to implore, to conjure, to beseech, to entreat, to deprecate; (pismeno) to petition, to solicit; to memorialize; (prosjačiti) to beg, to go begging, to be a beggar
prosíti za koga to plead for, to intervene for; (če nismo razumeli)
prosim? I'm sorry, what did you say?, pardon?, I beg your pardon; (odgovor na zahvalo)
prosim! don't mention it!, no trouble!, you are (quite) welcome!
prosíti kruha to ask for bread
prosíti za uslugo to ask a favour
prosim vas oproščenja (odpuščanja) I beg your pardon
prosim vas, vrnite denar! please let me have the money back!
prosíti za roko (zasnubiti dekle) to ask in marriage, to propose (to)
prosíti vse svetnike v nebesih to pray to every saint in Heaven
lepo vas prosim, napravite mi to uslugo! I beg you to do me this service!
prosim, povej mi vendar! (please) do tell me!
sedite, prosim! please take a seat! sit down, please!
vas smem prosíti za ogenj (za sol)? may I trouble you for a light (the salt)?
prosim, bodi tako dober in... be good enough (ali be so kind as) to...
prosil sem ga za to I asked it of him, I asked him for it
ne daj se prosíti! don't wait to be asked
vas smem prosíti za vaše ime? may I ask your name?
prosim za besedo! may I have leave to speak?, ZDA may I have the floor?
prosíti za dovoljenje koga to ask leave of someone
prosíti za oproščenje to excuse oneself, to apologize, to beg pardon
prosim, da mi oprostite! pardon me!, I beg your pardon!, excuse me!, I am sorry!
prosíti za službo to apply for a job (ali post), to submit an application for a post

pŕst, -i (zemlja) terre ženski spol

apnena prst terre (ali sol moški spol) calcaire
črna prst terre végétale, humus moški spol, terreau moški spol

razbíti rompre, casser, briser ; (na drobne kose) mettre en pièces (ali en morceaux) , réduire en miettes ; (dno) défoncer ; (vrata) enfoncer

razbiti se (načrti) se réduire (ali être réduit) à néant, (posel) échouer, (upanje) s'effondrer, (letalo) s'écraser (au sol); se casser, se briser, se rompre, se fracasser
ki se rad, hitro razbije cassant, fragile
glavo si razbiti se faire un trou à la tête

rôden (rodoviten) fertile, fécond, productif; natal

rodna zemlja pays moški spol (ali sol moški spol) natal

sijáti brillar; resplandecer; lucir ; (žareti) radiar

luna sije hace una noche de luna, hay luna clara
sonce sije hace sol

sipálnik, sípnica saupoudroir moški spol

sipalnik za sladkor sucrier moški spol (verseur), saupoudreuse ženski spol de sucre
sipalnik za sol salière ženski spol, saleron moški spol
sipalnik za sol in poper salière poivrière
sipalnik za poper poivrier moški spol, poivrière ženski spol

sipálnik

sipalnik za sladkor azucarero m
sipalnik za sol salero m
sipalnik za poper pimentero m; (za pesek) salvadera f

slan (-a, -o) salzig, (ki vsebuje sol) salzhaltig; (soljen) gesalzen, preveč: übersalzen
malo slan kochsalzarm
postajati slan versalzen
Salz- (krompir Salzkartoffeln množina, paličica das Salzstangerl, presta die Salzbrezel, puščava geografija die Salzwüste, stepa die Salzsteppe, jezero der Salzsee, pecivo das Salzgebäck, testo der Salzteig)

sónce (-a) n

1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
Sonce in Luna il Sole e la Luna
Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
lepa kot sonce bella come il sole
jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

3. pren.
sonce svobode il sole della libertà
sonce sreče il sole della felicità
sonce upanja il sole della speranza

4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

5. pog.
višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
ne bo več gledal sonca morrà
tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
pojdi mi s sonca togliti dal sole
sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
nič lažjega pod soncem niente di più facile
nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole

stojal|o srednji spol (-a …) der Ständer (za kolo Fahrradständer, za obleke Kleiderständer, za perilo Wäscheständer, za rože Blumenständer, stroja Maschinenständer, za dežnike Schirmständer); das Stativ (mostično Brückenstativ); (podstavek) das Gestell
notno stojalo der Notenständer, der Notenpult, der Notenblatthalter
slikarsko stojalo die Staffelei
stojalo za sol in poper die Menage
stojalo za začimbe das Gewürzregal, der Gewürzständer
astronomija ➞ → Slikarjevo Stojalo

súh sec (tudi figurativno) , aride , (mršav) maigre ; (zlato) pur

suh ko trlica, trska maigre comme un clou (ali un squelette, un coucou), sec comme un hareng saur (ali un échalas)
suha južina (pajek) faucheur moški spol, faucheux moški spol
suh kašelj toux sèche
suh kruh pain sec
suho meso viande maigre
suha roba articles moški spol množine en bois
suha zelenjava légumes secs
suha zemlja sol moški spol aride (ali maigre, stérile), terre ženski spol ferme
biti na suhem être à l'abri (ali à couvert, au sec)
biti suh (brez denarja) familiarno être à sec (ali sans le sou, sans un sou, sans un rond), être (complétement) fauché, n'avoir plus un radis, être raide (comme un passe-lacet)
imeti suho grlo avoir la gorge sèche (ali le gosier sec)
hraniti na suhem tenir au sec, conserver en un lieu (ali endroit) sec
na suhem in na vodi, na morju par terre et par eau, sur terre et sur mer
na suho stopiti aller à terre, débarquer
suho je (vreme) il fait sec