Franja

obèsprāvljen -a -o komur so vzete pravice, pravna varnost, brezpraven

òblučkinja ž zastar. vrsta puške, ki so jo nosili ob sedelnem glaviču

òprosnīk m komur so odpuščeni grehi: bez kajanja nema oprosnika

organ-screen [ɔ́:gənskri:n] samostalnik
arhitektura cerkveni zid na katerem so orgle

osméliti se to dare; to venture; to make so bold as to

pall-mall [pélmél, pǽlmǽl] samostalnik
zgodovina stara igra z leseno žogo, ki jo je bilo treba vreči skozi železen obroč v aleji; aleja v Londonu, kjer so to igro igrali

Pall-Mall slovita londonska ulica (središče klubskega življenja)

pášnjača ž širok usnjen pas, za katerega so zatikali pištole, nože

pȅča ž (t. peče)
1. črna tenčica, ki so jo muslimanke nosile čez obraz: meće -u, ogrće feredžu
2. konjska krinka z odprtinama za oči

pȍdjevōjčār m (ijek.), pȍdevōjčār m (ek.) sin, pred katerim so se rodila dekleta

pòdōjnica ž ovca, ki so ji vzeli jagnje

podvèzača ž etn. ruta, ki jo nosijo dekleta kot znamenje, da so za možitev

pȍmenīk m
1. seznam tistih, ki so darovali v denarju ali blagu samostanu in se jih cerkev zato spominja v molitvah
2. knjiga življenjepisov pomembnih ljudi

porchaison [pɔrčɛzɔ̃] féminin doba, ko so divji prašiči tolsti in godni za lov

pôspa ž, pȍspa ž
1. posip, s čimer se kaj posipa
2. železni opilki, ki so se porabljali v domačem barvanju tkanin
3. sipa: u samo more nanio se tanušan val mekušne -e

pòtpasak -ska m širok usnjen pas, za katerega so zatikali pištole in nože

potràguše -ūšā ž mn.
1. ošpice, ki se pokažejo, ko so se prve že posušile
2. svinje, ki gredo v žir, kjer so pred njimi že druge bile

prémices [premis] féminin pluriel

1. histoire prvi zemeljski sadeži, prve živali, rojene v čredi, ki so jih Grki, Rimljani darovali bogovom

2. vieilli začetki, prvi poskusi

prémices de la vie, de l'hiver začetki življenja, zime

prenekaterikrat [è,é] so manchmal

prenekaternik [é] moški spol (-a …) so mancher, manch einer

prior -ius (iz *pri-i̯ōs, komp. k stlat. prī, prīs = prae, sor. s prīs-cus, prīs-tinus, prī-dem, prī-die [prim. gr. πρίν], prō [prim. πρότερον]; k temu superl. prīmus iz *prīsmo- (iz *pri-is-mo-))

1. (s)prednji, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): priores pedes N., Plin., priores partes, fossae C., prior pars capitis Plin. predglavje (naspr. aversa pars capitis zaglavje); subst. m priōrēs C. „sprednjiki,“ prvi, prednja vojska, vojaki prve bojne vrste (prvih bojnih vrst).

2. metaf.
a) (po času) (po)prejšnji, predhoden, starejši, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): Ter., H., Col. idr., prioribus comitiis, anno priore, priore aestate Ci., priore loco (prej) causam dicere Ci., consul anni prioris L., prius vinum Plin. lansko, priori posterius … non iungitur Ci., eodem modo haec adspicite ut priora Ci., filiarum priorem Dionysio filio, alteram Dioni nuptum dedit N., Dionysius prior N. starejši, collegae longe aetate priores Gell. dokaj (precej) starejši, prior pueritia Gell. začenjajoča se deška doba; pogosto predik. prvi = prej (izmed dveh): qui angustias prior occupaverit C., res repetiverant priores L., necessitas prior venit L.; tako tudi pleonast.: prior praevenit L.; metaf. o tem, kar je prej bilo, pa ni več, umrl, rajen, rajnki, pokojen: priores fratres Amm.; subst. priōrēs -um, m „tisti, ki so prej živeli“, pred(hod)niki, prednamci: Col., Plin., Sen. ph., Vell. idr., more maiorum O., nomen dixere priores Ortygiam V., priores nostri Plin. iun. prednamci; pri poznejših piscih priores pogosto = predniki v obdobju republike (ljudovlade), prius aevum prejšnji čas = doba republike (ljudovlade), prior populus prejšnji = v času republike (ljudovlade) živeče ljudstvo: T., Plin. iun.
b) (po stopnji ali vrednosti) pred kom (čim) prednost imajoč, izvrstnejši, boljši, poglavitnejši: Ter., Pr., Ap., Val. Fl., res nulla priorque visa est L., nulla prior ales foret Ph., bellante pr. H. močnejši, virtutibus esse priorum H., aetate et sapientiā priores S., numero priores S. močnejši, števil(č)nejši, nil prius, nil melius caelibe vitā H.; nihil prius nec potius visum est quam z inf.: L., quanto prius potiusque est Philippum nobis coniungere quam hos L.; prius est z ut: Sen. ph., Tert. — Acc. n. adv. prius

1. prej(e): O., H. idr., prius exire de vitā Ci., prius praecipere, prius praemeditari L., prius iam dixi Ter. že prej enkrat, id vobis exponam, sed prius … cognoscite Ci., suae prius sunt partes, aliorum dein Ph.; pogosto sledi komparativni stavek s quam: prius quam (quam prius Pr.) in povezano priusquam
a) prej ko(t), prej kakor, preden, za nikalnim glavnim stavkom preden ne. če je stransko dejanje le časovno določilo, stoji v odvisniku ind. (pr., pf. ali fut. II): neque prius destitit, quam urbem clausit N. preden ni (dokler ni) bil zaprl (prim. postquam), omnia experiri certum est prius, quam pereo Ter., priusquam de re publica dicere incipio, pauca querar Ci., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tantum mali videro Ci. če pa sta nadredni in odvisni stavek v kaki notranji zvezi (vzrok in učinek), stoji v odvisniku cj.: in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio Ci. Pri impf. in plpf. vselej cj. (kakor pri cum v zgodovinski pripovedi): non prius egressus est, quam rex eum reciperet N., Numidae, priusquam subveniretur, discedunt in colles S.
b) prej … ko(t), prej … kakor, rajši … ko(t), rajši … kakor: statuerat hos prius iudicio populi debere restitui, quam suo beneficio videri receptos C., Aegyptii carnificinam prius (= potius) subierint, quam ibim violent Ci.

2. metaf. (po)prej, predtem (pred tem), nekdaj, nekoč (naspr. nunc): sed haec prius fuere Cat., otium et reges prius et beatas perdidit urbes Cat.