Franja

véčen eternal; everlasting; perpetual; never-ending; permanent; endless; ceaseless, incessant

za véčno in (ali to, for) perpetuity, for ever and ever
véčno mesto (Rim) the Eternal City
véčni Žid the Wandering Jew
véčni sneg perpetual snow
véčno življenje eternal life, life everlasting
Večni Oče religija the Eternal (Father)
njegove véčne (neprestane) šale his everlasting jokes
véčno prislov eternally, endlessly, perpetually, everlastingly, incessantly, ceaselessly
za véčno for ever

véčen éternel, perpétuel, sempiternel

večna luč (religija) la lampe du Saint-Sacrement
večno mesto la Ville éternelle
večni mir (filozofija) paix perpétuelle, (religija) paix éternelle
večni sneg neiges éternelles
večni Žid le Juif errant

véčen (-čna -o) adj.

1. eterno; knjiž. sempiterno:
prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
rel. večno življenje la vita eterna
večno mesto la città eterna

2. eterno; perenne, perpetuo:
večni sneg nevi perenni
živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie

3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
večna resnica verità eterna, immutabile

4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
večni prepiri continue liti

5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
večni mladenič l'eterno giovanotto
knjiž. večni žid l'ebreo errante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
rel. večni ogenj il fuoco eterno
večni sodnik Dio (in veste di giudice)
večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
večna luč luce eterna
večne zaobljube voti perpetui, solenni
pren. večni študent eterno studente
šah. večni šah scacco perpetuo

véčen eterno; eternal; perpetuo ; (nesmrten) inmortal

večen mir (pol) paz f perpetua, (rel) paz f eterna
večna luč (rel) luminaria f
večno mesto la Ciudad Eterna, Roma f
večni sneg nieves f pl perpetuas
večni Žid el judío errante
večne tožbe etrnas lamentaciones f pl

vet|er [é] moški spol (-ra; -rovi) der Wind (južni Südwind, severni Nordwind, severovzhodni Nordostwind, severozahodni Nordwestwind, astronomija Sončev Sonnenwind, Solarwind, jesenski Herbstwind, nočni Nachtwind, letalstvo, pomorstvo bočni Seitenwind, hrbtni Rückenwind, kopni Landwind, nasprotni Gegenwind, katabatni/padajoči Fallwind, pobočni Hangwind, pritalni Bodenwind, viharni Sturmwind, višinski Höhenwind, vrtinčast Wirbelwind, vzponski Aufwind, za jadranje Segelwind, z morja Seewind), Windverhältnisse množina, Windbewegungen množina
svež veter neuer/frischer Wind
ugoden veter pomorstvo raumer Wind
mlin na veter die Windmühle
hiter kot veter schnell wie der Wind, windschnell
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
govoriti v veter in die Luft reden, in den Wind reden
imeti veter v hrbet den Wind im Rücken haben
piha nov veter figurativno hier weht jetzt ein neuer/anderer Wind
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vzeti komu veter iz jader (jemandem) den Wind aus den Segeln nehmen
zapisati v veter in den Rauch schreiben
… vetra Wind-
(pritisk die Windlast, hitrost die Windgeschwindigkeit, moč/jakost die Windstärke, smer die Windrichtung)
sunek vetra böiger Wind, der Windstoß, die Windbö
močan sunek vetra die Bö, Böe, Sturmbö, navzdolnik: Fallbö, Fallböe
vrtinec vetra die Wettersäule
zaščiten pred vetrom windgeschützt
pomorstvo jadrati z vetrom vor dem Wind segeln
obračati z vetrom halsen
obrat z vetrom die Halse
s premčevim vetrom am Wind
z nasprotnim vetrom beim Wind
človek, ki obrača plašč po vetru der Wendehals, der Gesinnungakrobat
obračati plašč po vetru sein Mäntelchen in den Wind hängen, den Mantel nach dem Wind drehen
vedeti, od kod veter veje wissen, woher der Wind weht

vrême temps moški spol

aprilsko vreme temps d'avril, temps changeant comme en avril
deževno vreme temps pluvieux (ali de pluie)
lepo (slabo) vreme beau (mauvais ali vilain) temps
nestanovitno vreme temps variable (ali changeant)
pusto vreme temps maussade
pasje vreme un temps de chien
pri lepem vremenu par beau temps
pri vsakem vremenu par tous les temps
kakšno vreme je danes? quel temps fait-il aujourd'hui?, comment est le temps aujourd'hui?, quel temps avons-nous aujourd'hui?
lepo (slabo) vreme je il fait beau (mauvais) temps, le temps est beau (mauvais)
vreme dobro obeta, kaže le temps est prometteur
vreme bo spet lepo le temps se remet au beau
vreme se kvari, slabša le temps se gâte
vreme se bo spremenilo le temps va changer
vreme se bo držalo le temps se maintiendra
vreme kaže na dež (na sneg) le temps est à la pluie (à la neige)
izboljšanje (poslabšanje) vremena amélioration ženski spol (aggravation ženski spol) du temps

vzdŕžema adv. ininterrottamente, senza sosta:
sneg vzdržema naletava continua a nevicare

zagazi|ti (-m) treten (v sneg : in hohen Schnee treten, v vodo : ins Wasser treten); figurativno (zabresti) in (etwas) geraten (v dolgove in Schulden geraten)

zagáziti

zagáziti v blato (sneg) to sink (ali to plunge) into mud (snow)
zagáziti v vodo to begin to wade
zagáziti v dolgove to run (ali to get) into debt

zanášati (-am) | zanêsti (-nêsem)

A) imperf., perf.

1. portare:
burja zanaša sneg na podstrešje la bora porta la neve nel solaio
veter je zanašal ladjo proti čerem il vento portava la nave verso gli scogli

2. far slittare, far barcollare:
avto zanaša l'automobile slitta
pijanca zanaša l'ubriaco barcolla

3. trasportare, trascinare:
jeza ga je zanesla, pa jo je oklofutal trascinato dalla rabbia, le diede uno schiaffo

4. creare, causare:
zanašati razdor, strah causare discordia, spavento

B) zanášati se (-am se) | zanêsti se (-em se) imperf., perf. refl. fidarsi di qcn., fare affidamento, contare su qcn.:
slepo se zanašati na koga fidarsi ciecamente di qcn.
zanašati se na obljube credere alle, fare affidamento sulle promesse

zapádati (-am) | zapásti (-pádem) imperf., perf.

1. (v zvezi s 'sneg') nevicare; coprire:
sneg zapade že novembra nevica già in novembre
sneg zapada ceste la neve copre le strade

2. pren. cadere, cedere, abbandonarsi:
zapasti obupu cadere nella disperazione
zapasti v bedo cadere in miseria
zapadati alkoholizmu darsi al bere
zapasti v žalost sprofondare nel dolore

3. ekon. scadere:
dolg, menica zapade il debito, la cambiale scade

4. (izgubiti vrednost, veljavnost) scadere:
vizum je zapadel il visto è scaduto

5. star. (pripasti) passare (di propietà):
po očetovi smrti kmetija zapade najstarejšemu sinu morto il padre, il podere passa al figlio maggiore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zapasti vplivu nekoga lasciarsi suggestionare da qcn.

zapásti (zastavek, zalog) to be forfeited; (menica) to mature, to become due, to be payable; (poteči) to expire

sneg je visoko zapadel there has been a heavy snowfall
zapásti v letargijo to fall into a lethargy (ali a torpor), to become lethargic
zapásti globi to incur a fine

zaríniti (-em)

A) perf. piantare, ficcare, mettere (dentro), introdurre:
zariniti palico v sneg piantare la racchetta nella neve
zariniti meč v nožnico rinfoderare la spada
zariniti iglo v žilo introdurre l'ago nella vena

B) zaríniti se (-em se) perf. refl.

1. penetrare

2. ficcarsi; cacciarsi:
zarinil se je v seno in zaspal si ficcò nel fieno e si addormentò

zasípati (-am) | zasúti (-sújem) imperf., perf.

1. interrare, rinterrare, colmare:
zasipati krsto interrare la bara
zasipati jamo, jarek, rečno strugo colmare la fossa, il canale, l'alveo

2. ricoprire:
sneg zasipa stopinje la neve ricopre le tracce

3. pren. gettare, lanciare; cadere:
bombe zasipavajo mesto le bombe cadono sulla città

4. pren. colmare; profondere; martellare, bombardare, subissare;
koga zasipati z uslugami, s pohvalami colmare qcn. di favori, profondere lodi su qcn.
koga zasipavati z vprašanji martellare, bombardare qcn. di domande

zima samostalnik
1. (letni čas) ▸ télEni najhujših suš v stoletju je sledila mrzla zima. ▸ Az évszázad egyik legnagyobb aszályát hideg tél követte.V vas se odpravita le poredko, vendar se zdi, da se bosta na zimo morala preseliti. ▸ Csak ritkán mennek be a faluba, de úgy tűnik, télre át kell költözniük.
Povezane iztočnice: astronomska zima, koledarska zima, zelena zima

2. (o stanju narave) ▸ télTo zlasti velja za severna pobočja, kjer sta nad 1500 metri še zima in trd, pomrznjen sneg. ▸ Ez elsősorban az északi lejtőkre igaz, ahol 1.500 méter felett még tél van és keményre fagyott a hó.

3. (obdobje glede na dogajanje) ▸ télVrhunec letošnje skakalne zime bodo olimpijske igre v Pjongčangu. ▸ Az idei téli síugrószezon csúcspontja a phjongcshangi olimpiai játékok lesznek.Če v vaši omari visi kostim iz tvida, ste glavni nakup za naslednjo modno zimo že opravili. ▸ Ha van egy tweedkosztüm a szekrényében, akkor már be is szerezte a jövő téli divatszezon fő darabját.Nemški kapitulaciji v prvi svetovni vojni leta 1918 je sledila zelo burna zima. ▸ Az 1. világháborús német kapitulációt 1918-ban nagyon viharos tél követte.

4. (o literarnem liku) ▸ TélKot kaže, minulemu pustu ni uspelo pregnati starke zime iz naših krajev. ▸ Úgy tűnik, hogy a farsang nem tudta elűzni Télanyót városainkból.
Še malo, pa se bo tudi jesen poslovila, saj jo bo iz naših krajev pregnala starka zima. ▸ Nemsoká az ősz is elbúcsúzik, hisz Télanyó elűzi tájainkról.Botra zima je letos poskrbela za obilico snega, zato obratujejo tudi mnoge žičnice v dolini. ▸ Az idei tél rengeteg havat hozott, és a völgy számos sífelvonója üzemel.
Predvsem ljubitelje belih strmin je malce skrbelo, kaj bo z botro zimo. ▸ Különösen a fehér lejtők szerelmesei aggódtak kissé, hogy mit tartogat számukra a téltündér.

zmeníti se (-im se) perf. refl.

1. (dogovoriti se) mettersi d'accordo, concordare, accordarsi, convenire

2. (ne zmeniti se za) non badare, non far caso a; non curarsi di; infischiarsene, non importare:
ne zmeniti se za ljudi infischiarsene della gente
za prijatelja v težavah se zmeni kot za lanski sneg dell'amico in difficoltà non gliene importa un fico secco

zmrzel pridevnik
pogosto v leposlovju (zmrznjen) ▸ fagyos, fagyott

zrnat (-a, -o) gekörnt, körnig, grobo: grobkörnig, stückig; (zgrbančen) narbig
zrnati sneg der Kornschnee

zrn|ec moški spol (-ca …) (srenec, spomladanski sneg) der Sulzschnee, Frühjahrsschnee, Frühlingsschnee

žirafa samostalnik
1. (žival) ▸ zsiráfPovezane iztočnice: gozdna žirafa, mrežasta žirafa

2. (naprava za zasneževanje) ▸ hózsiráfSnežni topovi in žirafe v Kranjski Gori na vso moč bruhajo sneg. ▸ A hóágyúk és hózsiráfok Kranjska Gorában teljes erővel ontják magukból a havat.

3. (priprava za točenje piva) ▸ sörzsiráf
Posebnost točilnice so tako imenovane žirafe, steklene cevi na podstavkih, v katere gredo trije litri piva. ▸ A csapszék különlegességei az úgynevezett sörzsiráfok, talpas üvegcsövek, amelyekbe három liter sör is belefér.