Franja

dru, e [drü] adjectif gost; močan

barbe féminin, herbe féminin drue gosta brada, trava
cheveux masculin pluriel drus gosti lasje
grêle féminin drue gosta toča; adverbe gostó
la neige tombe dru, les balles tombent dru sneg gosto pada, krogle gosto padajo
l'herbe pousse dru trava gosto raste

éblouissant, e [ebluisɑ̃, t] adjectif bleščeč

blancheur féminin, neige féminin éblouissante bleščeča belina, bleščeč sneg

ébrouer [ebrue] verbe transitif lupiti (orehe); izplako vati (v barvarstvu)

s'ébrouer prhati (o konju); otresati se, stresati s sebe (sneg, prah, vodo); razgiba(va)ti se

éternel, le [etɛrnɛl] adjectif večen; brezkončen; neločljiv; (religion)

Eternel masculin Večni Bog; masculin kar je večno; večnost
neiges féminin pluriel éternelles večni sneg
repos masculin, sommeil masculin éternel večno spanje, smrt
(religion) la vie éternelle, le salut éternel večno življenje, zveličanje
d'éternelles discussions diskusije brez konca in kraja
la Ville éternelle večno mesto (Rim)
son éternelle cigarette njegova večna, neločljiva cigareta
(familier) c'est un grand chasseur devant l'Eternel to je zelo velik lovec

fīdus¹ 3, adv. -ē (fīdere)

1. zvest, zanesljiv (o osebah): amici Ci., ea urbs est fidissimorum sociorum Ci., fidissima coniuge carere Ci., adiutorem se Bruto fidissimum praebuit Ci., rebus male fidus acerbis O. nezanesljiv; z dat.: servus domino fidissimus L., tu tantum fida sorori esse velis O., eos sibi fidiores Iust.; z objektnim gen.: regina tui fidissima V. tebi tako zvesta; enalaga: o fidam dexteram Antonii! Ci., f. pectora O., f. aures V. zvestega sluge, fidissima corpora O. zvestih, f. sententia O., f. oratio T. pošteno mišljen, fida canum custodia Ci. zvesta straža psov (= straža zvestih psov), f. inter eos amicitia N., hinc fida silentia sacris V. neprelomljiva molčečnost, f. responsa V., f. vis, dextra, manus Val. Fl.

2. metaf. (o stvareh) zanesljiv, varen: ensis, galea, litora V. nec ubi consisteret nec quid fidum respiceret habenti L. varnega kraja, kamor bi se mogel umakniti, validus et f. pons T., oppidum … fidissimum adpulsu T. varno pristanišče, speculationes Amm., obices Sil.; z dat.: statio male fida carinis V. za ladje nevaren pristan, nox arcanis fidissima O. najzvestejša ohranjevalka (čuvajka), Libanus f. nivibus T. ki se na njem drži sneg, z večnim snegom, fluvius pediti f. Sil., Cynosura fidissima nautis Sil.

fondu, e [fɔ̃dü] adjectif raztopljen, ulit; tekoč; populaire nor, zmešan; masculin postopna oslabitev barv; féminin iz topljenega sira in belega vina narejena jed

neige féminin fondue stopljen sneg

fouet [fwɛ] masculin bič; šiba; udarci

coup masculin de fouet udarec z bičem, figuré spodbuda; médecine nenadna ostra bolečina
fouet à battre stepalo za sneg (iz jajc)
de plein fouet navpično na črto odpora, naravnost
le vent arrivait de plein fouet sur la voile veter je prihajal naravnost v jadro
donner un coup de fouet oplaziti z bičem, figuré spodbuditi, razdražiti
faire claquer son fouet pokati z bičem

gíniti (-em) imperf.

1. (slabeti, hirati) languire, deperire; indebolirsi, infiacchirsi:
gine kakor sneg spomladi deperisce come la neve di primavera
volja mu gine la sua volontà si va infiacchendo

2. (umirati) morire

3. (ponehavati, izgubljati se) scomparire, svanire, perdersi

globok [ô] (-a, -o) tief (tudi figurativno) (segajoč globoko) tiefreichend; čustvo: [tiefempfunden] tief empfunden, innig; razmišljanje, agronomija in vrtnarstvo tla: tiefgründig; (nizek) tiefliegend; (korenit) spremembe: tiefgreifend
globok spanec tiefer Schlaf, der Tiefschlaf
globoki sneg der Tiefschnee
globoka jedkanica die Tiefätzung
globoka narkoza medicina die Vollnarkose
globoko morje die Tiefsee
globok en meter/čevelj/klaftro … -tief (metertief, fußtief, klaftertief)

globòk (-ôka -o) adj.

1. profondo (tudi ekst.):
globok vodnjak pozzo profondo
obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
globok sneg neve alta
prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo

2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
globoka rana ferita profonda
v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno

3. (ki ima nizek ton) profondo:
globok glas, smeh voce profonda, riso profondo

4. (sposoben močno doživeti) profondo:
globok mislec pensatore profondo

5. (ki zadeva bistvo) profondo:
globoka kriza sistema crisi profonda del sistema

6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
globoka ljubezen amore profondo
globok odpor repulsione profonda
globok strah forte paura
po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
globoke oči occhi profondi
globoki tisk calcografia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
agr. globoko oranje aratura profonda
globoko zmrzovanje surgelamento
globok požirek sorsata
globok priklon salamelecco
pog. globoki krožnik fondina

globòk profundo, hondo

jezero je 5 m globoko el lago tiene cinco metros de profundidad
globok krožnik plato m hondo (ali sopero)
globoko pretresen hondamente conmovido
globok sneg nieve f alta
globoko spanje sueño m profundo
globoko spoštovanje reverencia f profunda
v globokem žalovanju (o obleki) de luto riguroso
globoka tišina silencio m absoluto
tičati globoko v dolgovih estar lleno de deudas; fam estar entrampado hasta cejas

gnil [iu] (-a, -o) faul; faulig; Faul- (sneg der Faulschnee, blato der Faulschlamm, mesto die Faulstelle); les: moderig; (razpadel) verrottet; (z gnilim strženom) kernfaul; figurativno faul
gnilo vreme das Matschwetter

gníl (-a -o)

A) adj. marcio, putrido, guasto, fradicio, putrefatto; med. cariato (dente); med. purulento:
gnila jajca uova marce
gnilo sadje frutta marcia, guasta
gnil zob dente cariato
gnil les legno fradicio
gnila rana ferita purulenta
gnil sneg neve fradicia
biti že hudo gnil essere in avanzato stato di putrefazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gnili glen sapropel
gnilo listje pacciame

2. pejor. marcio, guasto:
gnila družba una società marcia

B) gníli (-a -o) m, f, n
gnilo il marcio
pren. nekaj je gnilega v deželi danski c'è del marcio nello stato di Danimarca

gnil|ec² moški spol (-ca …) (gnili/kašnati sneg) der Faulschnee

hiems (redkeje hiemps), hiemis, f (gr. χεῖμα zima, χειμών zimski vihar, χιών sneg, lat. hībernus [iz *heimrinos], bīmus, trīmus, quadrīmus [iz *bi-himus, tri-himus, quadri-himus])

1. deževno —, viharno vreme, nevihta, vihar, neurje, dež: Acc. fr., Val. Fl., Stat., Cl., hiemis magnitudo Ci., vis frigorum hiemumque Ci., gubernator … , qui navem ex hieme marique scopuloso servat N., dum pelago desaevit hiems V., intonata h. H. vihar z grmenjem, saevit h. O., quos hiems mersit aquis O., aspera crescit hiems … et bella gerunt venti O.; pesn. metaf. vihar = sila, (pre)moč: ignea (Vesevi) hiemps Val. Fl., flammea dīri montis (Vesuvii) hiems Stat., ferrea h. Stat. sila orožja = vojna.

2. meton. deževni čas in od tod (ker v Italiji in Grčiji pozimi najraje dežuje) zima, zimski čas (naspr. aestas): Ca., Col., Plin. idr. hieme navigare ali mare transire Ci., Arabes hieme et aestate peragrantes Ci., peragravi durissima hieme valles Agrigentinorum Ci., his locis … maturae sunt hiemes C., quamdiu hiems fuit N., hiemem et aestatem iuxta pati S., atra h. V., solvitur acris hiems H.; ἕν διὰ δυοῖν: pallor hiemsque (= pallor hiemalis) O.

3. pooseb. Hiems Zima = boginja zime: mactavit … nigram Hiemi pecudem V., stabat Autumnus et glacialis Hiemps O.

4. sinekdoha leto: sextam peregit hiemem Mart.; v pl.: seu plures hiemes seu tribuit Iuppiter ultimam H., post certas hiemes uret Achaicus ignis Iliacas domos H.

5. meton. zima = mraz, zmrzal: letalis h. O. smrtna groza, tu spectas hiemem succincti amici Mart.; pren.: h. amoris mutati O. ohladitev ljubezni.

hūmeō, bolje ūmeō -ēre (prim. [h]ūmor) vlažen —, moker biti: calidā qui locus umet aquā O., lacrimis cadentibus humet (arbor) O., genae hument O.; pogosto pt. pr. (h)ūmēns -entis, vlažen, moker, rosen: Col., Plin. iun., Suet., Fl., tellus, capilli, oculi O., fluvius, campus (= morje), ruina (= sneg), nox, umbra (= nox), noctis umbra, humentia ora, nebulis humentibus Sil., astra Stat., (h)umentes Pado campi T. iz Pada namakana planjava, humentis substantiae potestas (= Neptunus) Amm.; subst. (h)ūmentia -ium, n mokrota: pugnabant … (h)umentia siccis: O. mokro in suho, umentia ultra T. onkraj močvirja.

imprimer [-me] verbe transitif vtisniti, natisniti, tiskati

imprimer ses pas dans la neige vtisniti svoje korake v sneg
l'âge a imprimé de profondes rides sur son visage starost mu je vtisnila globoke gube v obraz
imprimer la direction à la politique da(ja)ti smer politiki
imprimer la crainte navdati s strahom
imprimer quelque chose à l'âme de quelqu'un vtisniti komu kaj v dušo
imprimer un mouvement à une machine spraviti stroj v pogon
machine féminin à imprimer tiskarski stroj
permission féminin d'imprimer dovoljenje za tisk

íti (grem) aller, marcher, se rendre, passer

iti iz, ven sortir
iti (grem) gor monter
iti (grem) dol descendre
iti (grem) po aller chercher
iti (grem) mimo passer devant (ali à côté, près de)
iti (grem) naprej poursuivre, continuer (son chemin)
iti (grem) nazaj (s'en) retourner, rebrousser chemin, revenir sur ses pas, reculer
dež gre il pleut
toča gre il grêle, il tombe de la grêle
sneg gre il neige
iti (grem) za kom suivre quelqu'un
gre za kaj il s'agit, il est question, il y va de
iti (grem) po sreči prendre une bonne tournure, s'annoncer bien
za to ne gre cela n'entre pas en ligne de compte, il n'est pas question de cela
to mi gre cela me revient de droit
bo že šlo ça ira, ça s'arrangera

jáma (-e) f

1. fossa, buca:
cesta je polna jam la strada è piena di buche

2. grotta, caverna:
kraška, podzemeljska jama grotta carsica, ipogea
geogr. Postojnska jama grotta di Postumia

3. (obzidan prostor v tleh za zbiranje česa) fossa, pozzo:
apnena jama calcinaio
gnojnična, greznična jama fossa biologica, pozzo nero
kompostna jama fossa per la composta
lužilna jama vasca di lisciviatura
parilna jama vasca di vaporizzazione
sušilna jama vasca di essicazione

4. (prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva) cava, pozzo, miniera:
gramozna, peščena, šotna jama cava di ghiaia, di sabbia, di torba
jama za sneg neviera

5. (grob) fossa, tomba:
izkopati jamo scavare la tomba
spustiti krsto v jamo calare la bara nella tomba

6. pren. (bivališče, zbirališče) covo:
jama razbojnikov covo di malviventi, di briganti
jama hudodelstev focolaio del crimine

7. lov. tana (del tasso, della volpe)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. pomagati komu v jamo mandare qcn. all'altro mondo
grad. gradbena jama scavo di fondazione
ledena jama caverna ghiacciata
livna jama forma (fossa) da fonderia
avt. revizijska, servisna jama fossa di riparazione
suha jama caverna asciutta
vodna jama caverna con corsi d'acqua
volčja jama trappola per lupi
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca egli stesso
če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa
pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne ubriaco ravveduto, ubriaco morto

jȁrac jârca m
1. kozel: jarac, koza i mladunčad; dati -u da čuva kupus; derati -a v otroški igri se obešati z nogami na drog ali vejo; derati svoga -a kar naprej delati; musti -a u rešeto delati nekaj brezsmiselnega; sudbina jarac muhava usoda; babini -i marčev sneg
2. Jarac astr. ozvezdje kozorog
3. telovadna koza, koza za žaganje drv: u sokolani preskakivati -a
4. mož nezveste žene