Franja

trépas [trepa] masculin smrt

passer de vie à trépas umreti
le trépas guérit tout smrt ozdravi vse

tumba ženski spol grob, grobišče; nagrobnik; figurativno smrt

odiar hasta más allá de la tumba smrtno sovražiti

umŕće s dial. smrt, umrtje: jesu li tvoje rane od prebola ili su ti od -a ali boš svoje rane prebolel, ali boš od njih umrl

utterance [ʌ́tərəns] samostalnik

1.
izrekanje, izražanje, izraz, način izražanja, izgovor; beseda, govor (često množina)

the utterances of the speaker govornikove besede
to deprive s.o. of utterance odvzeti komu besedo
to give utterance to one's rage dati izraza svoji jezi

2. poetično
skrajnost, smrt

to fight to the utterance boriti se na življenje in smrt, boriti se do konca

конец m konec; kraj; (pren.) smrt; del poti; (mor.) vrv za pritrditev ladje;
концы pl. ostanki (blaga); krpe;
в к. popolnoma;
под к. na koncu;
из конца в к. od enega konca do drugega;
начать не с того конца začeti narobe;
конца-краю нет, ни конца, ни краю (края) нет ni ne konca ne kraja;
концов не найти ne veš, kje bi začel;
положить к. narediti konec;
свести концы с концами uskladiti različne stvari;
хоронить (прятать) концы brisati sledove;
в конце концов navsezadnje;
один к. kaj pomaga, saj ni drugače;
в оба конца tja in nazaj;
едва сводить концы с концами težko shajati s svojimi dohodki;
на худой к. v najhujšem primeru;
и дело с концом! stvar je opravljena, dovolj o tem!

кончина f smrt;
безвременная к. prezgodnja smrt

косая f (lj.) smrt;
к. парус trikotno jadro;
к. угол (geom.) . ostri, topi kot;
в косую сажень ростом в плечах širokopleč, postaven (moški)

погибель f pogin, poguba; (gov.) smrt;
согнутый в три погибели poslušen, suženjski

преставление n (zast.) smrt, konec

скончание n konec; smrt;
до скончания века do konca življenja;
до скончания мира za večno

смерть f smrt;
до смерти skrajno, strašno;
умереть не своей смертью umreti nenaravne smrti;
бой не на жизнь, а на смерть boj na življenje in smrt;
он при смерти umira;
он был на волосок от смерти za las je ušel smrti;
я с. устал, я устал до смерти strašno sem truden;
с. хочется пить strašno sem žejen

смерть -і ж., smŕt -i ž.

apocarterēsis -is, acc. -im, f (gr. ἀποκαρτέρησις) prostovoljna smrt s stradanjem: Tert., M.

apocynon -ī, n (gr. ἀπόκυνον pasje strašilo)

1. koščica na levi strani strupene žabe: Plin.

2. bot. „pasja smrt“: Plin.

asfixia ženski spol zastoj v dihanju, zadušitev, navidezna smrt

morir de asfixia zadušiti se

attaint [ətéint]

1. prehodni glagol
omadeževati, onečastiti; (o)žigosati
zgodovina na smrt ali na zgubo državljanskih pravic obsoditi
medicina okužiti, napasti

2. samostalnik
madež, sramota

banshee [bænší:] samostalnik
irsko & škotsko vila, ki napoveduje smrt
pogovorno sirena ob letalskem napadu

bìljeg m (ijek.), bèleg m (ek.)
1. znamenje: biljeg varoške uglađenosti
2. značilni znak: najbitniji biljeg srodnosti slavenskih (slovenskih) jezika jeste zajedničko leksičko blago, naslijeđeno (nasleđeno) od praslavenskog (-slovenskog) jezika
3. pečat: smrt već bijaše udarila na nju svoj biljeg
4. znamenje, simptom: emigracija je rđav biljeg po društveni i državni život
5. znamenje, signal: zagrmiše na gradu topovi dajući biljeg da je svečanost počela
6. znamenje, brazgotina: biljeg na čelu, uspomena iz borbe
7. darilo snubca nevesti: momak je dao biljeg djevojci
8. nagrobni spomenik na kraju, kjer je kdo storil nesrečno smrt
9. mejnik
10. tarča, cilj
11. črta kot znamenje starta ali cilja
12. (samo ijek.) kolek
13. potvrditi biljeg znova doseči prejšnji uspeh v športu, pri tekmovanju; udariti biljeg vidno vplivati na kaj
14. spomin, trofeja: svaki od vojnika nosi biljeg od Turčina, neko koplje, neko sablju britku, neko tursku glavu
15. predmet, ki ga vedeževalka prejme od bolnika, ko mu vedežuje
16. značka, znak: biljeg na kapi
17. lisa, madež, pega: biljeg na tijelu

capitālis -e (caput)

1.
a) (o rečeh) pri čemer gre komu za glavo, zaglaven, smrten: Icti., periculum Pl. smrtna nevarnost, facinora Caecil. ap. Ci. dejanja, ki se kaznujejo s smrtjo, flagitia Ter., res capitalis Ca. fr., Ci., L., Q.; v pl.: S., Cu., rerum capitalium quaestiones Ci. pri katerih gre za življenje in smrt, c. crimen Ci., c. fraus Ci., noxa L., poena L., Suet., supplicium Cu., Suet., causae, iudicia Q., tres viri capitales Ci. ali triumviri capitales L. trije možje višji jetničarji (gl. triumvir). Od tod subst. capital, poklas. in redkeje tudi v popolni obl. capitāle -ālis, n smrtne kazni vreden zločin, zločin, ki se kaznuje s smrtjo, smrtni zločin: capital facere Pl. umor zagrešiti, capital admittere gladio Dig., capital est facinus, quod capitis poenā luitur P. F.; pogosto v zvezah: capital est, si (nisi)... Ci., Iust. ali z inf.: Luc. ap. Non., L., Cu. idr., tudi capitale est z inf.: Q., capitale fuisse, cum... T., capital exsistit z inf.: Val. Max., capital facere z inf.: Plin. šteti kaj za glavni zločin; v pl. capitālia -ium, n: Suet., capitalia audere L., vindicare Ci.
b) (o osebah) smrtnega zločina kriv: c. homo Ci., capitalis, qui id unum, quod omnium sceleratissimum fuerit, exceperit Ci., hoc erat etiam capitalior, quod idem pecunias... faenori dabat Ci. (namiguje na capita = glavnice).

2. pren. smrtno nevaren, smrten, smrtonosen, poguben: inimicus, hostis, odium, oratio Ci., capitalem et pestiferum reditum timere Ci., nulla capitalior pestis Ci.

3. glaven, poglaviten, izvrsten, odličen: Siculus ille capitalis (Philistus) Ci. ep. glavni pisec, capitale vocamus ingenium sollers O. — Adv. capitāliter

1. na življenje in smrt, smrtno: lacessere Plin. iun., odisse Amm., saevire Cass.

2. (v kazenskopravnem pomenu) tako, da gre za svobodo ali glavo: Cod. Th., c. animadvertere in militem Veg. vojaka s smrtjo kaznovati.

cāsus -ūs, m (cadere)

1. pad, padec, padanje, razpad, podor: huius (Epaminondae) casu aliquantum retardati sunt Boeotii N., concidit... at non tardatus casu... V., gravi casu concidere Ph., ad casum dari Acc. ap. Ci. prevrniti se, celsae graviore casu decidunt turres H., c. nivis L. padanje snega, sneženje, fulminum, vehiculi Plin., lapidum Plin. iun.; pren.: ex nostro casu hanc vitae viam pertimescere Ci. zaradi... političnega propada, multas vias adulescentiae lubricas ostendit (natura), quibus illa... ingredi sine casu aliquo ac prolapsione vix posset Ci. ne da bi (moralno) padla; occ. gram. (prevedeno iz stoiškega poimenovanja πτώσις) sklon: casuum series Varr., verba et casibus et temporibus et genere et numero conservare Ci., similium verborum conversa et inmutata casibus... notatio Ci., casum mutare Q. sklanjati, casus rectus Varr., Ci., Q., Gell. ali c. patricius Varr. ali c. nominationis Q. imenovalnik, nominativ, genitivus c. Q., Suet. ali c. interrogandi Nigidius ap. Gell. rodilnik, genitiv (genetiv), c. dandi Varr., Nigidius ap. Gell. ali c. dativus Q. dajalnik, dativ, c. accusandi Varr. ali c. accusativus Q. tožilnik, akuzativ, c. vocandi Varr. ali c. vocativus Gell. zvalnik, vokativ, c. sextus Varr. ali c. Latinus Varr. fr. ali c. ablativus Q. ločilnik, ablativ, casus obliqui Varr., Sen. ph., Q. ali c. conversi Ci. odvisni skloni, non omne nomen casus sex recipit Sen. ph.

2. pren.
a) pad, propad, pogin, poguba, pogibel, konec: c. urbis Troianae V., civitatium Iust., sub casum hiemis V. pod konec zime; o osebah pogin = smrt (poseb. nasilna): Saturnini atque Gracchorum casūs C., c. Bomilcaris S., insontis amici (po drugih: Amyci) V., suus quemque casus absumit L.; C. Lucique casu non adeo fractus Suet., casum mariti quiritans Ap.; occ. propadanje, propad, onemoglost: c. rei publicae, civitatis S., quam gravis casus in servitium ex regno foret C., c. virium Cael.
b) slučaj, naključje, prigoda, primerljaj, pripetljaj, nastop: H. idr., c. infestus, calamitosus Ci. nesreča, ad hanc hominis bonitatem mirabiles accessere casus N., casus secundi et adversi N., c. durus, acerbus, iniquus V. nezgoda, casus varii V., L. razni pripetljaji, dobri in slabi dogodki, novi casus temporum Ci. novi dogodki, ki jih prinaša čas, quarum rerum casus erat extimescendus C. bilo se je bati, da nastopijo take zoprnosti, durae mortis casus V. nastop, aetas illa multo plures quam nostra casus mortis habet Ci. mnogo več možnosti, da nastopi smrt, casus gravissimi Cels. zelo nevarne bolezni; pogosto abl. casū slučajno, po naključju: H., O., Sen. ph., non consulto, sed casu Ci., sive casu sive consilio deorum C., tum casu apud Domitium cenabat Ci., nescio quo casu Ci., N. po ne vem kakem naključju, necessitate an casu Q.; prilika, priložnost z objektnim gen. (v sl.: na kaj, za kaj ali z infinitivom): c. navigandi C., praeclari facinoris L. za prelepo dejanje, casum victoriae invenire S., c. invadendae Armeniae T.; occ. vsakršen neugoden dogodek, nezgoda, nesreča: meum casum luctumque doluerunt Ci., in quo casu adflictus iacet Ci., sed si tantus amor casūs cognoscere nostros V., forte tulit casus, ut... L. nesreča je hotela, da..., loci casūs O., multi fortuitis casibus interciderunt T.

Opomba: Kontr. dat. sg. cāsū: C., N.