Franja

rendre* [rɑ̃drə] verbe transitif zopet dati, nazaj dati, vrniti; dajati, obroditi; zavrniti, ne sprejeti (darilo, blago, robo); izročiti (pismo); commerce prinašati dohodke, dobiček; širiti, oddajati (vonj); revanširati se (quelque chose za kaj), poplačati; interpretirati, predstaviti; narediti, delati; biti donosen, dobičkonosen; rentirati se, obrestovati se, izplačati se

se rendre iti, napotiti se; kreniti (à, en, dans, chez v, k); odzvati se (à une invitation povabilu); vdati se, predati se; izlivati se (reka)
rendre l'âme, l'esprit, le dernier soupir izdihniti (dušo)
rendre les armes položiti orožje, vdati se
se rendre à l'avis de son père ukloniti se očetovemu mnenju
rendre bien biti donosen, biti izdaten
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
rendre capable usposobiti
se rendre caution biti porok, jamčiti
rendre quelqu'un célèbre proslaviti koga
rendre compte à quelqu'un da(ja)ti komu račun, odgovor; podati poročilo, sporočiti
cette copie ne rend pas bien l'original ta prepis ne podaja, ne interpretira dobro izvirnika
se rendre compte de quelque chose zavedati se česa, iz, sprevideti, spoznati kaj
rendre son déjeuner izbljuvati kosilo
se rendre au désir de quelqu'un ustreči želji neke osebe
rendre de la distance startati iz večje razdalje kot drugi (o konju)
cette expression ne peut se rendre en français ta izraz se ne da prevesti v francoščino
rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu zadnjo čast
se rendre à l'évidence uvideti, pustiti se prepričati
rendre une forteresse predati trdnjavo
rendre gorge bruhati, bljuvati, figuré nazaj dati prisilno, kar je bilo nezakonito pridobljeno
rendre grâce(s) à quelqu'un biti hvaležen komu, zahvaliti se komu
rendre heureux quelqu'un osrečiti koga
rendre hommage à quelqu'un pokloniti se komu, izkazati čast komu
rendre un jugement izreči sodbo
rendre fustice à quelqu'un priznati komu (njegove zasluge, vrednost)
c'est une fustice à lui rendre to se mu mora pustiti
rendre la justice soditi, deliti pravico
se rendre aux larmes de quelqu'un dati se omehčati zaradi solz kake osebe
se rendre maître de quelque chose zagospodovati nad čem, postati gospodar česa
rendre nul (juridique) razveljaviti
rendre de bons offices à quelqu'un izkazati, narediti dobre usluge komu
le rendre, rendre la pareille, rendre la monnaie de sa pièce vrniti milo za drago, ničesar komu ne ostati dolžan
se rendre sur place napotiti se, iti na mesto (samo)
cette plaie rend beaucoup (de pus) ta rana se močno gnoji
rendre raison de quelque chose objasniti kaj
rendre le salut odzdraviti
rendre le sens podati smisel
rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
rendre témoignage à quelqu'un pričati za koga
rendre tranchant (na)ostriti
se rendre à son travail iti na delo
rendre tripes et boyaux (populaire) obilno bljuvati; bruhati
rendre visite à quelqu'un obiskati koga
rendre sa visite à quelqu'un vrniti komu obisk
cela rend (familier) to dobro nese, je donosno
ça n'a pas rendu predvideni rezultat ni bil dosežen
Dieu vous le rende! Bog vam povrni, plačaj!

sentido prisrčen, iskren; boleč; otožen; občutljiv, razdražljiv

sentido m čut, smisel, pomen; razsodnost; zavest; pamet; stran, smer; smoter, namen
sentido común zdrava pamet
sentido primitivo prvoten pomen
el sentido del oído (olfato, tacto, gusto, de la vista) sluh (vonj, tip, okus, vid)
sentido de la orientación čut za orientacijo
contrario al sentido nespameten
falto de sentido nesmiseln, nespameten
con sentido po smislu
en este sentido v tem smislu; v tej smeri; v tem pogledu
en sentido recto naravnost naprej
en sentido inverso v obratnem redu
en pleno sentido (ali en el sentido riguroso) de la palabra v polnem (pravem) pomenu besede
carecer de sentido no tener sentido biti nesmiseln, nobenega smisla ne imeti
cuesta un sentido stane ogromno denarja
dar un sentido malo (a) nekaj slabo razlagati, zameriti
dar otro sentido (a) drugače nekaj razlagati, drug smisel dati
perder el sentido zavest izgubiti, omedleti; fig glavo izgubiti
tomar en buen sentido v dobrem smislu sprejeti
los cinco sentidos petero čutov; fig zdrava pamet
en todos los sentidos v vsakem pogledu; povsod, na vse strani
privado (ali falto) de los sentidos onesveščen, v omedlevici

servir* [sɛrvir] verbe transitif služiti; delati (quelqu'un za koga); (po)streči; servirati, prinesti na mizo; (tenis) servirati (žogo); zoologie naskočiti (samico); verbe intransitif služiti (à quelque chose čemu, de kot); biti uporaben, rabiti

se servir posluževati se (de quelque chose česa), uporabljati, rabiti (de quelque chose kaj); nakupovati, oskrbovati se (chez un marchand pri trgovcu)
servir son ami narediti uslugo, pomagati prijatelju
servir à boire naliti (pijačo)
(religion) servir la messe ministrirati
servir le potage prinesti juho na mizo
servir une machine streči stroju
servir sa patrie služiti domovini
servir à table streči pri mizi
servir de père biti za očeta
servir de prétexte biti za pretvezo
servir une rente, une pension, des intérêts izplačevati rento, pokojnino, obresti (v določenih, rednih rokih)
servir une cause posvetiti se neki stvari
cela vous sert-il encore? ali to še potrebujete?
vous êtes servi? so vam že postregli, ste si že vzeli?
Madame est servie, (familier) c'est servi miza je pripravljena, jed je na mizi
il aime beaucoup se faire servir on si zelo rad da streči
la mémoire l'a mal servi spomin ga je pustil na cedilu
le boucher m'a bien servi mesar mi je dobro postregel
cet épicier sert une nombreuse clientèle ta špecerist prodaja, dobavlja blago številnim strankam
cela peut encore servir to lahko še prav pride
il a été bien servi par les circonstances okolnosti so mu bile naklonjene
on n'est jamais si bien servi que par soi-même najbolje je, če sam opraviš stvari
cela ne sert de rien de ... nobenega smisla nima, da ...
à quoi cela sert-il de mentir? kakšen smisel ima, čemu lagati?
à quoi lui servent tous ses diplômes? čemu mu rabijo, so mu vse njegove diplome?
à quoi sert, que sert d'amasser tant de richesses? čemu kopičiti toliko bogastva?
je lui ai servi d'interprète bil sem mu za tolmača
mon manteau me servira de couverture plaščmi bo za odejo
cela vous servira de leçon to vam bo v pouk
(familier) il me sert toujours les mêmes histoires on mi servira vedno iste zgodbe

single¹ [siŋgl] pridevnik
posamezen, poedin; enojen; samski, neporočen; sam, osamljen, zase živeč; brez tuje pomoči, sam, nespremljan; samo za enega (postelja); enosmeren (vozovnica); enkraten, edinstven; preprost, enostaven; polten, iskren; dosleden
šport z enim igralcem na vsaki strani, single

of a single beauty enkratne, edinstvene lepote
single bed postelja za eno osebo
single blessedness fantovstvo, blaženi samski stan
single broth sleng pivo
single combat dvoboj
single court teniško igrišče za single igre
single eye figurativno predanost samo enemu cilju, enostranost
single eye-glass monokel, enoočnik
single file kolona po eden
single flower cvet, ki raste sam na steblu, ki ima enojno čašo
single game igra, ki jo igra samo en igralec na vsaki strani, igra posameznikov
single heart prostodušnost
single life samsko življenje (stan); samotarsko življenje
single line enotirna proga
single man samski moški, samec
single parts posamezni deli
single payment ekonomija enkratno plačilo
single room soba z eno posteljo, samska soba
with single purpose vztrajno zasledujoč le en cilj (namen)
single woman samska ženska, samka
book-keeping by single entry enostavno knjigovodstvo
to have a single aim in view imeti en sam cilj v vidu
to have a single eye for imeti smisel le za, misliti le na
I had to fight single moral sem se sam boriti
to live single samsko živeti, v celibatu
single mistake would spoil it all ena sama napaka bi vse pokvarila
to remain single ostati samski(a), ne se poročiti
I speak it with a single heart to govorim z vso iskrenostjo

smiseln (-a, -o)

1. sinnvoll
biti smiseln Sinn haben
ne biti smiseln keinen Sinn haben

2. (ki ima neki smisel) sinnig, sinnhaltig, sinnhaft, sinnerfüllt

3. (… smisla) Sinn- (celota die Sinneinheit, povezava der Sinnzusammenhang)

4.
smiselno (po smislu) sinngemäß

snebbiare v. tr. (pres. snebbio)

1. razpršiti, odstraniti meglo

2. pren. osvetliti; razjasniti, razbistriti:
snebbiare il senso osvetliti smisel

stravolgere^*

A) v. tr. (pres. stravolgo)

1. preobrniti, preobračati; zavijati (oči)

2. pren. vznemiriti, vznemirjati; razburiti, razburjati; spačiti

3. pren. sprevrniti, sprevračati; popačiti:
stravolgere il senso di uno scritto sprevrniti smisel spisa

B) ➞ stravolgersi v. rifl. (pres. mi stravolgo) zvijati se

technical [téknikl] pridevnik
tehničen; obrten, industrijski; strokoven
pravno pravilen, pravi
ekonomija nestabilen, negotov

technical bureau konstrukcijski biro
technical college tehnična visoka šola
technical details tehnične podrobnosti
technical difficulties tehnične težave
technical director tehnični vodja, direktor
a technical man strokovnjak
technical market ekonomija nestabilno tržišče
technically minded ki ima smisel za tehnične stvari
technical school tehnična šola
technical skill tehnična spretnost; veščina
technical term tehničen, strokoven terminus, izraz

téhničen technical

téhnični izraz (termin) technical term
téhnična industrija industrial engineering
téhnični opis engineering detail
téhnične podrobnosti technical details pl
téhnična spretnost technical skill
téhnična šola technical school
téhnična visoka šola technical college, technical high school
téhnični strokovnjak technician
téhnične težave technical difficulties pl
téhnični vodja, direktor technical director
téhnična znanost engineering science
ki ima smisel za téhnične stvari technically minded

travōlgere^* v. tr. (pres. travōlgo)

1. pomesti, odnesti, odstraniti:
travolgere gli occhi zavijati oči
travolgere il senso potvarjati smisel

2. ekst. s seboj potegniti; odvleči; pren. pogubiti, pogubljati

3. pren. premagati, premagovati:
gli attaccanti travolsero le ultime resistenze napadalci so premagali zadnji upor
lasciarsi travolgere dall'ira, dalla passione prepustiti se navalu jeze, strasti

turn¹ [tə:n] samostalnik
vrtljaj, vrtenje, obračanje, obrat; ovinek, zavoj, okljuk, vijuga, krivulja
figurativno izkrivljenje; (posebna) smer, sprememba smeri, obrnjena smer; preokret, preobrat; kriza
ekonomija prodaja, promet; sprememba, menjava, redno menjavanje pri opravljanju (posla, službe), turnus, vrstni red; zamena, šiht, posada, delovna izmena; runda; (kratek) sprehod, pot, runda; zaposlenost (s čim), (prehoden) poklic; usluga; prilika, priložnost; točka v programu (varieteja); namen, namera, potreba
figurativno sposobnost, talent, dar (for za)
nagnjenje; oblika, obris; način mišljenja, razpoloženje; postopek; izraz
pogovorno živčni pretres, šak, omotica, strah, močno razburjenje; skisanje (mleka)
tisk obrnjena črka, obrnjen tisk
šport trojka (pri drsanju)
množina, medicina menstruacija, mesečna čišča

turn (and turn) about izmenoma, menjaje se
at every turn pri vsakem koraku, ob vsaki priliki, neprestano, ob vsakem času
before one's turn preden smo na vrsti
by turns, in turns izmenoma, zaporedoma; v turnusu, eno za drugim
every one in his turn! vsakdo (vsi) po vrsti!
in turn po vrsti
in the turn of a hand v hipu, kot bi trenil
out of one's turn zunaj, mimo svoje vrste; ne na mestu
to a turn izvrstno
a turn of anger napad jeze
turn of the century konec stoletja
a turn of fortune (of Fortune's wheel) preobrat, preokret sreče, usode
a turn to the left zavoj na levo
turn of life medicina klimakterij
the turn of the tide oseka, figurativno sprememba položaja, preobrat
done to a turn (s)pečen kot treba
hand's turn ročno delo
to be of humorous turn imeti smisel za humor
to be on the turn biti na preokretnici, prelomnici
he is fond of old turns of expression on se rad starinsko izraža
whose turn is it? kdo je na vrsti?
now it is my turn sedaj sem jaz na vrsti
the milk is on the turn mleko se bo vsak hip skisalo
the cake is done to a turn kolač je ravno prav pečen
to do s.o. a good (bad) turn napraviti komu dobro (slabo) uslugo
he did me an ill turn škodoval mi je, eno mi je zagodel
one good turn deserves another roka roko umiva, usluga za uslugo
to (a)wait one's turn čakati, da pridemo na vrsto
to give s.o. a turn prestrašiti koga
to have a turn for languages ima dar za jezike
he has a curious turn of mind čudnega značaja je
I heard short turns in the music-hall slišal sem kratke točke programa v varieteju
left (right) turn! britanska angleščina, vojska na levo (desno)!
we read turn and turn about menjavali smo se pri čitanju
don't speak out of your turn! ne govori, če nisi na vrsti!
it serves my turn to mi prav pride, mi dobro služi (koristi)
to take a turn at s.th. kratek čas se s čim ukvarjati
to take a turn to the right zaviti na desno
to take turns medsebojno se menjavati (at rowing pri veslanju)
to take a turn in the park napraviti kratek sprehod (rundo) v parku
to take the good (bad) turn, to take a turn for the good (bad) obrniti se na boljše (slabše)
disease took a favourable turn bolezen se je obrnila na bolje

Übung, die, (-, -en) vaja; vežbanje; Sport vaja, vadba; (Gewohnheit) navada; in Übung sein/Übung haben biti izurjen/spreten, imeti izkustvo/prakso; aus der Übung sein biti iz vaje; aus der Übung kommen priti iz vaje; der Zweck der Übung smisel cele zadeve

umorismo² m humornost; humor:
avere il senso dell'umorismo imeti smisel za humor, biti duhovit

urejenost [ê] ženski spol (-i …) die Ordnung; die Ordentlichkeit
matematika dobra urejenost Wohlordnung
stroga urejenost strenge Ordnung
linearna urejenost lineare Ordnung
relacija urejenosti die Ordnungsrelation
smisel za urejenost der Ordnungssinn

use¹ [ju:s] samostalnik
raba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa)
pravno užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček
cerkev obredi kake Cerkve, liturgija

beyond all use čisto nenavaden
in use v rabi
of use uporaben, koristen
of no use neuporaben, brezkoristen
in common use v splošni rabi
out of use ne v rabi, ne več uporaben
fit for use uporaben
with use s trajno rabo
the Anglican use anglikanski obred
value in use dejanska vrednost
use and wont šege in navade
according to his use and wont po njegovi (svoji) stari navadi
directions (ali instructions) for use navodila za uporabo
use makes perfect vaja naredi mojstra
use is second nature stara navada je železna srajca
once a use and ever a custum česar se je Janezek naučil, to Janez zna
can I be of use? lahko (kaj) pomagam?
is this of use to you? lahko to kaj porabite?
crying is no use nima smisla jokati, zastonj je jokati
it is (of) no use (running) brez koristi, zaman je (teči)
what's the use (of it)? kakšen smisel naj (sploh) to ima?
to be in daily use biti vsak dan v rabi
to bring into use uporabiti
to be out of use ne biti v rabi (v navadi)
to come into use priti v splošno rabo
to fall (ali to pass) out of use postati neuporaben, zastareti
you will find these shoes of use in the mountains videli boste, da so ti čevlji zelo koristni v gorah
everything has its use vsaka stvar je za kaj uporabna
I have no use for it nimam kaj početi s tem
I have no use for such people nimam nobenega smisla za take ljudi, ne cenim (ne potrebujem) takih ljudi
have you lost the use of your tongue? si izgubil dar govora?
he lost the use of his right eye ne vidi več na desno oko
to make use of s.th. uporabiti (izkoristiti) kaj, posluževati se česa
to make use of s.o.'s name sklicevati se na koga
to put out of use vzeti iz obtoka (kovance itd.)
to put to (good) use (dobro) uporabiti

varčevánje ahorro m ; economía f ; parsimonia f

zaradi varčevanja por (razones de) economía
neumestno varčevanje fam (fig) economía del chocolate del loro
čut, smisel za varčevanje sentido del ahorro, afición f al ahorro

vider [vide] verbe transitif izprazniti; izčrpati; izpiti; izvotliti

vider un appartement izprazniti stanovanje
vider les lieux oditi
vider son sac (figuré) povedati vse, kar imamo na srcu
vider sa tasse d'un trait izpiti skodelico na dušek
vider un poisson iztrebiti, očistiti ribo
vider une querelle, un différend poravnati prepir, spor enkrat za vselej
vider quelqu'un (familier) utruditi, izčrpati koga; koga pred vrata postaviti, ven vreči
vider quelqu'un d'une réunion izgnati koga s sestanka, zborovanja
se vider prazniti se
se vider de tout sens izgubiti vsak smisel

življenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. das Leben (organsko organisches, pozemsko irdisches, nastajajoče das werdende/keimende, golo das nackte Leben)

2.
živalstvo, zoologija kopensko življenje/življenje na kopnem das Landleben
vodno življenje/življenje v vodi Wasserleben
zajedavsko življenje Schmarotzerleben, das Schmarotzen

3. (preživljanje življenja) das Leben, das Dasein, die Existenz (brezdelno/trotovsko Drohnendasein, cigansko Zigeunerleben, človeško Menschenleben, čustveno Gemütsleben, Gefühlsleben, dosedanje, prejšnje Vorleben, društveno Verbandsleben, družinsko Familienleben, duhovno Geistesleben, dvorsko Hofleben, glasbeno Musikleben, intimno Intimleben, klavrno Jammerleben, klubsko Klubleben, koncertno Konzertleben, kopensko Landleben, kulturno Kulturleben, lastno Eigenleben, ljubezensko Liebesleben, ločeno Getrenntleben, Marijino Marienleben, mizerno Elenddasein, nagonsko Triebleben, nočno Nachtleben, nomadsko Nomadenleben, Nomadendasein, Wanderleben, notranje, duševno Innenleben, parazitsko Parasitendasein, pasje Hundeleben, podeželsko Landleben, poklicno Erwerbsleben, poslovno Geschäftsleben, postopaško Gammelleben, pregrešno, razuzdano Lasterleben, Lotterleben, samostansko Klosterleben, samotarsko Eremitendasein, Einsiedlerleben, samsko Junggesellenleben, skupno Beisammenleben, spolno Geschlechtsleben, Sexualleben, šolsko Schulleben, študentsko Studentenleben, taboriščno Lagerleben, udobno Wohlleben, umetniško Künstlerexistenz, Künstlerleben, zasebno Privatleben, zemeljsko Erdenleben, gospodinje Hausfrauendasein, ljudstva Volksleben, skupnosti Gemeinschaftsleben, tjavdan In-den-Tag-hinein-Leben, v spominu Nachleben, v taboru Lagerleben)

4. (način življenja) die Lebensführung, die Lebensart, der Lebenswandel
nesolidno življenje ein lockeres Leben
sladko življenje das süße Leben/ein süßes Leben
spotikljivo/nemoralno življenje anstößige Lebensart
vsakdanje življenje tägliches Leben, das Alltagsleben

5.
življenje v dvoje die Zweisamkeit

6.
religija posmrtno življenje das Leben nach dem Tode, das zukünftige Leben, das Fortleben nach dem Tode
večno življenje das ewige Leben

7.
vse življenje sein ganzes Leben, sein Leben lang, ein Menschenleben lang, zeitlebens, lebenslang

8.
figurativno če ti je življenje drago wenn dir das Leben lieb ist
(njegovo) življenje visi na nitki (sein) Leben hängt an einem seidenen Faden

9. … življenja Lebens- (dan der Lebenstag, drevo der Lebensbaum, iskrica der Lebensfunke, knjiga das Lebensbuch, kvaliteta die Lebensqualität, leto das Lebensjahr, medalja za rešitev die Lebensrettungsmedaille, mesec der Lebensmonat, način die Lebensweise, die Lebenshaltung, die Lebensart, die Lebensführung, nastanek die Lebensentwicklung, naveličanost die Lebensmüdigkeit, nit der Lebensfaden, odnos do die Lebenseinstellung, podaljšanje/podaljševanje die Lebensverlängerung, področje der Lebensbereich, potek der Lebenslauf, der Lebensgang, poznavalec der Lebenskenner, smisel der Lebenssinn, sredina die Lebensmitte, teden življenja die Lebenswoche, trajanje die Lebenszeit, umetnost die Lebenskunst, ura die Lebensstunde, večer der Lebensabend, zaščita der Lebensschutz)
jesen življenja der Herbst des Lebens
luč življenja das Lebenslicht
oblika življenja biologija die Daseinsform
pomlad življenja der Frühling/Mai des Lebens, der Lebensfrühling
pričakovana dolgost življenja die Lebenserwartung
sladkosti življenja Süßigkeiten des Lebens
v zenitu življenja im Mittag seines Lebens
vzponi in padci življenja die Höhen und Tiefen des Lebens
stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben

10. … življenja/do življenja ipd. lebens-, daseins- (naveličan lebensmüde, daseinsmüde, lebensüberdrüssig, ki rešuje življenja lebensrettend, ki se veseli življenja lebensfroh, s pozitivnim odnosom do življenja lebensbejahend, ki ne nudi možnosti za življenje lebensfeindlich, ki uničuje življenje lebenszerstörend, vreden življenja lebenswert)

11.
živalstvo, zoologija prilagojen življenju v … in … heimisch
(v vodi im Wasser heimisch)

12.
drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
imeti lepo življenje ein schönes Leben haben/leben
imeti še vse življenje pred seboj sein Leben vor sich haben
izgubiti življenje ums Leben kommen, zu Tode kommen, umkommen, (pasti) sein Leben lassen
vzeti si življenje (narediti samomor) sich das Leben nehmen
preživljati svoje življenje seine Tage verbringen, sein Leben verbringen
tvegati življenje sein Leben wagen
uživati življenje kein Freund/Kind von Traurigkeit sein
zastaviti življenje sein Leben einsetzen
živeti življenje ein Leben leben
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen
živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
žrtvovati življenje sein Leben opfern, sein Leben lassen

brez življenja leblos, planet: unbelebt

do življenja aufs Leben
pozitiven odnos do življenja die Lebensbejahung
pravica do življenja das Lebensrecht, das Recht aufs Leben
veselje do življenja die Lebensfreude, Daseinsfreude
volja do življenja der Lebenswille

med življenjem in smrtjo zwischen Leben und Tod
viseti med življenjem in smrtjo in Lebensgefahr schweben

na življenje in smrt auf Leben und Tod
boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod
na življenje in telo napad: (Angriff) pravo auf Leib und Leben
nevarnost napada na življenje in telo Gefahr für Leib und Leben

po življenju nach dem Leben
sla po življenju der Lebenshunger, die Lebensgier
streči po življenju komu (jemandem) nach dem Leben trachten

pred življenjem vor dem Leben
strah pred življenjem die Lebensangst

pri življenju am Leben
pustiti pri življenju am Leben lassen

skozi življenje durch das Leben, durchs Leben
prebijati se skozi življenje sich durchs Leben schlagen

v življenje ins Leben
priklicati v življenje (ustanoviti) ins Leben rufen
v življenju im Leben
izkušen v življenju lebenserfahren, weltkundig
spreten v življenju weltgewandt
v življenju že tako nanese wie das Leben so spielt
z življenjem mit dem Leben
igra z življenjem ein Spiel mit dem Leben
plačati z življenjem mit dem Leben bezahlen, mit dem Tode bezahlen

za življenje fürs Leben
za vse življenje fürs ganze Leben, auf Lebenszeit
nesposoben/nezmožen za življenje lebensunfähig, lebensuntüchtig
nesposobnost/nezmožnost za življenje die Lebensunfähigkeit, Lebensuntüchtigkeit
nevarnost za življenje die Lebensgefahr
odločilen za življenje lebensbestimmend
odškodnina za ločeno življenje die Trennungsentschädigung
pomoč za življenje die Lebenshilfe
potrebovati za življenje zum Lebensunterhalt brauchen
prositi za življenje um sein Leben bitten
sposoben za življenje lebensfähig, lebenstüchtig
sposobnost za življenje die Lebensfähigkeit, Lebenstüchtigkeit
za vse življenje fürs ganze Leben
zveza za vse življenje der Lebensbund
ki ne nudi možnosti za življenje lebensfeindlich

za življenja zu/bei Lebzeiten
za njegovega življenja zu seinen Lebzeiten

zoper življenje in telo pravo gegen Leib und Leben

življenjsk|i¹ [ê] (-a, -o) (življenja/za življenje) Lebens- (ciklus der Lebenszyklus, cilj das Lebensziel, drug der Lebensgefährte, eliksir das Lebenselixier, gon der Lebenstrieb, ideal figurativno das Lebensideal, krog der Lebenskreis, nazor die Lebensauffassung, die Lebensanschauung, die Lebenseinstellung, svet die Lebenswelt, odnosi Lebensbeziehungen; partner der Lebenspartner, pogoj die Lebensbedingung, pogum der Lebensmut, pojav die Lebenserscheinung, položaj die Lebenslage, proces der Lebensvorgang, prostor der Lebensraum, ritem der Lebensrhythmus, smoter der Lebenszweck, standard der Lebensstandard, stil der Lebensstil, princip das Lebensprinzip, črta die Lebenslinie, filozofija die Lebensphilosophie, funkcija die Lebensfunktion, luč das Lebenslicht, maksima die Lebensmaxime, modrost die Lebensweisheit, naloga die Lebensaufgabe, navada die Lebensgewohnheit, oblika die Lebensform, okoliščina der Lebensumstand, partnerica/družica Lebenspartnerin, prilika/priložnost die Lebenschance, situacija die Lebenslage, skupnost die Lebensgemeinschaft, slika das Lebensbild, sposobnost die Lebenstüchtigkeit, sreča das Lebensglück, usoda das Lebensschicksal, vsebina der Lebensinhalt, zahteva der Lebensanspruch, združba biologija die Lebensgemeinschaft, zgodba Lebensgeschichte, izkušnje množina die Lebenserfahrung, potrebe der Lebensbedarf, razmere die Lebensverhältnisse množina, delo das Lebenswerk, die Lebensarbeit, občutje das Lebensgefühl, obdobje der Lebensabschnitt, okolje die Lebensumwelt, pravilo die Lebensregel, zavarovanje die Lebensversicherung)
življenjski smisel der Sinn des Lebens

življênjski (-a -o) adj. di, della vita; vitale:
življenjske oblike forme di vita
življenjski znaki segni di vita
izboljšanje življenjskih razmer miglioramento, aumento del tenore di vita
življenjski cilj, smisel il fine, il senso della vita
življenjski stil stile di vita
življenjski tovariš compagno di vita
povprečna življenjska doba prebivalstva la lunghezza media della vita della popolazione
to je življenjskega pomena za koga è di capitale importanza per qcn.
življenjska pot izdelka la durata di un prodotto
življenjska pot nekega človeka la vita di un uomo
fiziol. življenjska limfa linfa vitale (tudi pren.)
življenjska moč, sila forza vitale, vitalità
življenjski minumum lo stretto necessario per vivere
biol. življenjski prostor spazio vitale
jur. življenjsko zavarovanje assicurazione sulla vita
življenjsko pričakovanje attesa, aspettativa di vita