Franja

realnost ženski spol (-i …) die Realität
občutek za realnost der Realitätssinn, Wirklichkeitssinn
izguba občutka za realnost der Realitätsverlust
brez čuta za realnost realitätsfremd
slep za realnost realitätsblind
odvisen od realnosti realitätsbezogen
skregan z realnostjo realitätsfern

rojstv|o [ô] srednji spol (-a …) die Geburt
ponovno rojstvo die Wiedergeburt
rojstvo dvojčkov/trojčkov die Zwillingsgeburt, Drillingsgeburt
rojstvo živega otroka die Lebendgeburt
nezakonsko rojstvo die Unehelichkeit
… rojstvva Geburts-
(čas die Geburtszeit, datum das Geburtsdatum, kraj der Geburtsort, leto das Geburtsjahr, ura die Geburtsstunde)
obletnica rojstvva der Geburtstag (stota hunderjähriger Geburtstag)
… rojstev Geburten-
(knjiga das Geburtenbuch, kontrola die Geburtenkontrolle, die Geburtenregelung, matična knjiga das Geburtsregister, die Geburtsliste, omejevanje die Geburtenbeschränkung, porast der Geburtenzuwachs, presežek der [Geburtenüberschuß] Geburtenüberschuss, število die Geburtenrate, upadanje der Geburtenrückgang)
od rojstvva von Geburt an
od rojstvva slep/gluh von Geburt an blind/taub, -geboren ( blindgeboren, taubgeboren)
denarna pomoč ob rojstvvu otroka die Geburtenbeihilfe
obvestilo o rojstvvu otroka die Geburtsanzeige
potrdilo o rojstvvu der Geburtsnachweis
po rojstvvu nach der Geburt, figurativno der Geburt nach, bogat ipd.: von Haus aus
po Kristusovem rojstvvu nach Christi Geburt

rôjstvo birth

on je Škot (Poljak) po rôjstvu he is a Scotsman (a Pole) by birth
ona je Angležinja po rôjstvu she is English by birth
od rôjstva slep blind from birth, congenitally blind
rôjstvo dneva dawn, pesniško dayspring
omejitev rojstev birth control
nazadovanje rojstev falling birthrate
presežek rojstev excessive birthrate
število rojstev birthrate, natality
prijava rôjstva notification of a birth

sac¹ [sak] masculin torba; vreča; militaire telečjak, tornistra; populaire vamp; želodec; populaire vsota (starih 1000 frankov); (= sac à main) ročna (ženska) torbica

sac de couchage spalna vreča
sac à dos, de touriste, tyrolien nahrbtnik
sac d'écolier šolarska torba
sac de papier papirnata vreč(k)a
sac de bain, de plage, en cuir, de dame, à outils, à provisions, de voyage kopalna, za plažo, usnjena, damska, za orodje, za nakupovanje (živil), potovalna torba
sac de blé, à blé vreča žita, za žito
(religion) le sac et la cendre pokora
(populaire) sac de nœuds, d'embrouilles zapletena zadeva
sac à papier! (vieilli) presneto!
sac percé razsipnež, zapravljivec
sac à malice (figuré) iznajdljiv človek, ki si zna hitro pomagati
sac à vin pijanec
course féminin en sac tek v vreči
sac à ouvrage torbica za ročna dela
homme masculin de sac et de corde kanalja, zlikovec
avoir pius d'un tour dans son sac biti poln zvijač
avoir le sac (populaire) imeti denarja ko pečkà
avoir la tête dans le sac (figuré) ničesar ne videti, biti slep
il a épousé le sac poročil je bogato dedinjo
être fagoté, ficelé comme un sac biti slabo oblečen
mettre dans le même sac (familier) metati, vreči v isti koš
l'affaire est dans le sac (familier) vse je v najlepšem redu
fuger sur l'étiquette du sac soditi po zunanjosti, po videzu
prendre quelqu'un la main dans le sac zasačiti, zalotiti koga pri samem dejanju
vider son sac (figuré) vse povedati, odkriti svoje srcé
voir le fond du sac priti stvari do dna

sàj konj.

1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola

2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
saj je vendar otrok! ma è un bambino!

3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta

4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai

5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere

sinnlos nesmiseln; brez vsakega smisla; Recht nerazsoden; sinnlose Wut slep bes; sich sinnlos betrinken napiti se do onemoglosti

slep|ec² moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija družina: die Schleiche
navadni slep die Blindschleiche
dvojezični slepec die Doppelzungenschleiche
kačji slepec die Schlangenschleiche
krokodilji slepec die Krokodilschleiche (oregonski Oregonische, južni Südliche, teksaški Texanische)
pravi slepec Eigentliche Schleiche
steklasti slepec die Glasschleiche

slépo ciegamente; a ciegas; a ojos cerrados ; glej tudi slep

slepo verjeti creer a ojos cerrados

snég snow

brez snéga snowless
kosmič snéga snowflake
snég iz jajc whipped eggs pl
snég iz stepene smetane whipped cream
večni snég everlasting (ali perpetual) snow
meja večnega snéga snow line
kot snég bel snow-white, white as snow
kot snég beli lasje snowy hair
slep od (bleščečega se) snega snowblind
krplje za snég snowshoes pl
zametèn od snéga snowbound
zatrpan s snégom snowed up, snowbound
pokrit s snégom covered with snow, snowclad, snowcapped
odrezan zaradi snéga snowbound
biti zasut s snégom to be snowed in (ali up), to be under snow
s snégom bogata zima a snowy winter
toliko mi je za to kot za lanski snég, to mi je lanski snég I couldn't care less (about it)
snég pada it snows (ozir. it is snowing)
snég me je zametel I was snowed in
vlak je obtičal v snégu the train was snowed under

stark [sta:k]

1. pridevnik
tog, negiben, trd, okoren
poetično krepak, močan; pust (o pokrajini); popolnoma gol; popoln, skrajen, absoluten

stark and stiff čisto negiben (mrtev)
stark beauty of painting prekrasna slika
stark folly (madness) popolna blaznost (norost)
it is stark nonsense to je popoln nesmisel

2. prislov
popolnoma, čisto

stark-blind čisto slep
stark-dead čisto mrtev
stark-mad čisto nor
stark-staring mad popolnoma nor
stark-naked čisto gol
stark-staring open na stežaj odprt

strél shot

odbojni strél ricochet
strél iz loka shot from a bow
strél na premičen cilj shot at a moving target
indirektni prosti strél šport indirect free kick
toča strélov hail of shots
strél na gol šport a shot at goal
prosti strél (nogomet) free kick
kazenski strél penalty kick, penalty
s prvim strélom with one's first shot
alarmni strél v sili a shot of distress
slep strél blank shot
dati, izstreliti 20 strélov to let off (ali to fire) 20 rounds
niti enega stréla niso dali they did not fire a single shot

strél coup moški spol de feu

strel iz pištole (iz puške, iz topa, s strelico) coup de pistolet (de fusil, de canon, de flèche); (nogomet) tir moški spol, shoot moški spol; (pok strelnega orožja) détonation ženski spol (d'une arme à feu)
strel v glavo balle ženski spol dans la tête
mojstrski strel coup de maître
odbojni strel (vojaško) ricochet moški spol
oplazni strel éraflure ženski spol (provoquée par une balle)
ostri strel coup à balle
pozdravni strel salut moški spol; (mornarica) salve ženski spol d'honneur
prazen, slep strel tir à blanc
prosti strel (pri nogometu) coup franc
pravi strel premier coup de feu
rešilni strel (lov) coup de grâce
strel za strah coup tiré en l'air (pour faire peur), coup de semonce (ali d'avertissement)
strel iz šibrovke tir à dragée (ali à menu plomb, à grains de plomb)
zgrešeni strel coup manqué (ali raté)
en strel je počil un coup partit, on entendit une détonation
strel ga je ranil v roko une balle le blessa au bras (ali lui fit une blessure au bras), il reçut une balle (ali une décharge) dans le bras
pripraviti se na strel se préparer à ouvrir le feu (ali à faire feu, à tirer)

strél tiro m ; disparo m ; (iz puške) escopetazo m , (iz topa) cañonazo m , (s strelico) flechazo m ; (nogomet) tiro m (na vrata a puerta) , angl chut m

milosten strel tiro de gracia
strel v glavo herida f de bala en la cabeza
zgrešen strel tiro errado (ali fallado ali perdido)
strel v zrak tiro en vacío
strel iz pištole pistoletazo m
mojstrski strel tiro magistral
slep, prazen strel tiro al aire, tiro sin bala
odbojni strel tiro de rebote
oplazni strel rozadura f (causada por una bala)
strel za strah tiro al aire
strel iz šibrovke perdigonada f
pozdravni strel salvas f pl de saludo
strel v sili tiro de secorro, (na morju) señales f pl que da un barco en peligro
prerešetan od strelov acribillado a tiros

talpa

A) f

1. zool. krt (Talpa europea):
essere cieco come una talpa, vederci come una talpa biti slep kakor krt

2. krtovo krzno

3. pren. topoglavec

4. pren. krt, skriti obveščevalec

5.
aratro talpa agr. plug krtovec, krtičar

6. strojn. tunelski bager

B) agg. invar. temnosiv

Tomate, die, (-, -n) Pflanzenkunde paradižnik; rot wie eine Tomate werden zardeti kot kuhan rak; Tomaten auf den Augen haben biti slep (za)

travedēre^* v. intr. (pres. travedo)

1. zmotiti se

2. pren. motiti se; biti zaslepljen:
travedere per l'ira biti zaslepljen od jeze
travedere per l'amore biti slep zaradi ljubezni

zaradi, zaradi koga/česa:

1. vzrok: wegen (des), infolge (visoke vode infolge Hochwassers, goste megle infolge dichten Nebels), -halber (bolezni krankheitshalber, gesundheitshalber, selitve umzugshalber, spremenjenih okoliščin umständehalber, umstandshalber); (na podlagi) aufgrund; (po zaslugi) dank; (s pomočjo) mit Hilfe von

2. razlog: von … wegen (poklica von Berufs wegen); -halber (dolžnosti pflichthalber, pravičnosti gerechtigkeitshalber, previdnosti vorsichtshalber, spodobnosti ordnungshalber, varnosti sicherheitshalber, zabave vergnügenshalber, vergnügungshalber); (zavoljo) um … willen (brata um seines Bruders willen, samega sebe um seiner selbst willen, ljubega miru um des lieben Friedens willen); (na ljubo) (jemandem/einer Sache) zuliebe (samo zaradi tebe nur dir zuliebe, zaradi kariere der Karriere zuliebe); (spričo) auf … hin (suma auf einen Verdacht hin)

3. namen: wegen (des), zwecks (ugotovitve osebnih podatkov zwecks Feststellung der Personalien, temeljite preiskave zwecks gründlicher Untersuchung)

4. ozir: (zastran) wegen (des); (v zadevi) betreffs (kratica : betr.)

5. (od) vor (mraza vor Kälte) ➞ → mraz, strah, nesnaga

6.
s sestavljenko: smrt zaradi, zaradi zadušitve der Erstickungstod
nabrekanje tal zaradi, zaradi mraza die Frosthebung
slep zaradi, zaradi bleska snega schneeblind …

7.
zaradi, zaradi mene/tebe/njega/nas/ vas/njih meinetwegen/deinetwegen/seinetwegen/ unsertwegen/euretwegen/derentwegen
zaradi, zaradi mene (meni je vseeno) von mir aus, meinetwegen

zelèn green, verdant; (nezrel) unripe, immature; (neizkušen) green (v at)

zelèn od zavisti green with envy
slep za zelèno barvo green-blind
zelèna krma green crop
zelèna luč (figurativno, dovoljenje) green light
prižgati zelèno luč (tudi figurativno) to give the green light
pri zelèni mizi at the green table
priti na zelèno vejo (figurativno) to make one's fortune, to begin to thrive (ali to prosper)
ne priti na zelèno vejo not to get on in the world
postati zelèn od jeze to turn green with vexation
zelène površine open spaces pl

zíd wall

zíd hiše outer wall
podporni zíd retaining wall
slep zíd (brez oken) blind wall
ločilni, vmesni zíd partition wall
zvočni zíd sound (ali sonic) barrier
pok pri prebitju zvočnega zídu sonic boom
zíd žalovanja (Židov v Jeruzalemu) Wailing Wall
ločiti z zídom od... to wall off from...
ograditi vrt z zídom to wall in a garden
porušiti zíd to raze a wall to (ali to level a wall with) the ground
slikati vraga na zíd (figurativno) to paint the devil on the wall
biti pritisnjen ob zíd (figurativno) to have one's back to the wall
z glavo riniti, siliti skozi zíd (figurativno) to run one's head against a brick wall, to kick against the pricks
hoteti z glavo zkozi zíd (figurativno) to be rash (ali reckless), to attempt impossibilities
udarjati z glavo v zíd to butt (ali to batter) one's head against a brick wall
postaviti ob zíd to place against the wall
postaviti koga ob zíd in ga ustreliti to stand someone against a wall and shoot him
pritisniti koga ob zíd (figurativno) to drive someone into a corner
človek bi se z glavo zaletel v zíd it's enough to make you knock your brains out

ἄ-δερκτος 2 (δέρκομαι) poet. ne videč, slep, τητώμενος ἀδέρκτων ὀμμάτων oči oropan, tako da ne morejo videti. – adv. ἀδέρκτως ne da bi se tja ozrl.