Franja

cȋndrati -ām dial. citrati, igrati na citre, slabo igrati, gosti, dolgočasno klepetati

claudeō -ēre in nav. claudō -ere (-), clausūrus (claudus) hrom biti, šepati, le pren. = na slabih nogah biti, slabeti, slab (= na slabem) biti, slabo urejen (nepopoln, pomanjkljiv) biti, ne držati; obl. claudeo: an ubi vos sitis, ibi consilium claudeat? Caecil. ap. Prisc.; obl. claudo: Fr., Aus., etiamsi (beata vita) ex aliqua parte clauderet Ci., neque enim ignorantiā res claudit S. fr., si altera parte claudet (fut.) res publica L. (XXII, 39); poseb. o govoru in govorniku: Ap., quid est cur claudere aut insistere orationem malint quam... Ci., nisi tertia syllaba circumflexe ponatur, numerus clausurus esset Gell. — Dep. soobl. claudeor -ērī ali claudor -dī šepati: risus circumstantium eo, quod claudebatur, excussus M.

claudicō (clōdicō) -āre -āvī (iz claudō² podaljšana obl.)

1. šepati, hrom biti: Col., Suet., Iust., graviter claudicans ex vulnere ob rem publ. accepto Ci., genu percusso cl. O.; pesn.: claudicat nisus pennarum Lucr., claudicat axis mundi Lucr.

2. pren. omahovati, na slabih nogah (na slabem) biti, majati se, slabo urejen biti, ne držati: totaque res vacillat et claudicat Ci., verentur, ne... amicitia quasi claudicare videatur Ci., nec in ullo officio claudicare Ci., claudicat ingenium Lucr., in comoedia claudicamus Q. smo na slabem, fructus claudicat in pedamentis Col., statuerunt melius esse ingressu regem quam imperio regnum claudicare Iust.; poseb. o govoru: si quid in nostra oratione claudicat Ci., nihil curtum, nihil claudicans Ci.; o verznem metrumu: claudicat hic versus Cl.

cmíhati se -am se slabo i isprekidano plakati, kiskati

contrarier [-rje] verbe transitif nasprotovati, protiviti se (quelque chose čemu); ozlovoljiti, spraviti v slabo voljo, ujeziti; vznemiriti, motiti, ovirati, prekrižati (načrt); menjati predmete za dobivanje kontrastov

contrarier les desseins, les projets de quelqu'un komu namere, načrte prekrižati
il cherche à me contrarier skuša mi nagajati, me šikanirati, mi delati sitnosti
cette nouvelle l'a contrarié ta novica ga je vznemirila

crūdus 3 (sor. s cruor)

1. krvav, krvaveč, svež, nezaceljen, nezarasel: crudum adhuc vulnus Plin. iun., vulnera cr. O.; pren.: est aliquis, qui vulnera cruda retractat O.

2. presen, svež, surov, nekuhan: exta cruda victimae L., vitellus, columbae iecur, ovum, album ex ovis, olerum crudi caules Cels., caro Mel., Suet., aliquid estur crudum coctumve Plin., cocus omnia cruda attulit Mart.; kot subst. neutr.: quid tu curas, utrum coctum an crudum edim Pl.; occ. nežgan (o opeki): coctus later sive crudus Vitr., crudo latere moenia struere Cu.

3. pren.
a) surov, neobdelan, neustrojen, grob: corium Varr., Vitr., pero V. ali caestus V. iz neustrojenega usnja, cortice crudo hasta V., solum, spartum Col., scamna Plin., crudis locorum Sil. po še neobhojenih krajih; pren.: lectio non cruda Q. že predelano.
b) negoden, nezrel, nedozorel: poma ex arboribus, cruda si sunt, vi(x) evelluntur, si matura et cocta, decidunt Ci., cr. cortex Val. Fl., palmes Lucan., pruna Col.; (od tod o bitjih): cruda viro puella Mart. še negodna za možitev, equa adhuc protervo cruda marito H. še negodna za … ; noluit … hodie agere Roscius aut crudior fuit Ci. prehripav; (o abstr. idr. stvareh): sed numeris decor est et iunctura addita crudis Pers., studia Petr., amor, rudimenta Stat., funera nepotis Stat. nedavna, servitium T.; occ. še čil, še čvrst, še krepek: cruda deo viridisque senectus V., senectus cruda ac viridis T., cr. senecta Sil., insania crudae senectutis Ap., cr. iuventus Sil. = še ne oborožena, crudos sine viribus annos … refovebat in armis Sil., crudā mente Sil.
c) α) neprebavljen: pavo Iuv., qui crudum ructat Cels. komur se riga po neprebavljeni jedi. β) ne prebavljajoč, s pokvarjenim želodcem, za slabo prebavo (za pokvarjenim želodcem) bolan: alvus Ca., de conviviis auferuntur crudique postridie se rursus ingurgitant Cl., cum ad illud prandium crudior venisset Ci. s precejšnjim „mačkom“, ne (aeger) crudus sumat medicamentum Cels., quia inimicum ludere (namreč z žogo) crudis H., podex velut crudae bovis H. ne prebavljajoče (driskave) krave, dominus crudus aut nauseans Sen. ph.
č) še nerazkrojen, kalen: urina tenuis et cruda Cels.; tudi = še ne dovolj zasičen (nasičen): muria Col.
d) medic. še negoden = še nezagnojen, še neognojen (o tvoru): crudum est, si … Cels.
e) α) po značaju surov, krut, okruten, srep, grozovit, brezčuten, trdosrčen, neusmiljen; le pesn.: Sen. tr., vir Pl., Diomedes, Getae O., dicentem defodit altā crudus humo O., cr. Hiberus, crudo ducente magistro Sil.; enalaga (o stvareh): ensis V., ferrum, bella O., frigus, saxum, vellus Val. Fl., parma, honos Stat. β) (duševno) surov, neotesan, neolikan, zarobljen: cr. rusticitas Hier., ex crudissimo pistrino Cassius ap. Suet.

cûjka ž (romun. zoi) dial. slabo žganje: srknuti malo -e

culebrón moški spol premetenec; Mehika slabo dramatsko delo

čàčurak -ūrka m pritlikavec, telesno slabo razvit človek

čȁmoljak -ōljka m droben, slabo razvit sadež

déchirer [dešire] verbe transitif raztrgati, (raz)parati; razdrapati, razcefrati; figuré slabo govoriti o kom; poteptati; prelomiti (pogodbo); razklati, razcepiti (deželo)

se déchirer raztrgati se, dobiti razporke, pretrge
déchirer une blessure (figuré) znova odpreti rano
déchirer quelqu'un koga zlobno kritizirati, raztrgati ga
déchirer le cœur de quelqu'un komu srce trgati
déchirer en deux raztrgati, razklati na dvoje
déchirer quelqu'un à belles dents zelo slabo, zlobno, grdoó o kom govoriti
déchirer le voile (figuré) nenadoma prekiniti iluzijo, odkriti resnico

décrépitude [-tüd] féminin onemoglost (od starosti), ostarelost; propadanje, slabo stanje

décrier [dekrie] verbe transitif razvpiti, slabo govoriti (quelqu'un o kom), očrniti; omalovaževati

décrier sa marchandise (figuré) sam sebi škoditi
livre masculin décrié diskreditirana, razvrednotena, omalovaževana knjiga

dēdeceō -ēre -uī, (—) večinoma v rabi le v 3. osebi sg. in pl.; pačiti, od tod

1. ne prista(ja)ti komu, ne dobro (lepo) stati komu, slabo se poda(ja)ti, neprimeren biti, nav. litota; s subjektnim nom. in acc. personae: neque te ministrum dedecet myrtus neque me … bibentem H., nec dominam notae dedecuere comae O.; s subjektnim inf.: nec te Maeoniā lascivae more puellae incingi zonā dedecuisse putes? O., sinus (togae) iniciendus humero, cuius extremam oram reiecisse non dedecet Q.

2. pren. ne spodobiti se, ne pristajati, ne podajati se komu, ne biti v čast komu, sramotiti ga: ut si quid dedeceat in aliis, vitemus et ipsi Ci., ut iis, quae habent, modice … utantur et ut ne dedeceat Ci. da se dostojnosti ne žali, admovique preces, quarum me dedecet usus? O., Pomponius Atticus Claudiorum imagines dedecere videbatur T. da dela slikam … malo časti, si non dedecui tua iussa Stat., degeneres … , qui dedeceant patrem Ambr.; s subjektnim inf.: oratorem … irasci minime decet, simulare non dedecet Ci., quam nec ferre pedem dedecuit choris nec certare ioco H.

dēfīnītiuncula -ae, f (demin. dēfīnītiō) slaba določba, slabo določilo: Cassian.

degollar [-üe-] obglaviti; umoriti; zaklati; uničiti; slabo igrati (gledališko igro)

délabrement [-brəmɑ̃] masculin propad(anje), razdejanost; figuré slabo stanje, omajanost

délabrement de la santé, des affaires slabo zdravstveno stanje, slabo stanje poslov

dépiter [-te] verbe transitif (raz)jeziti, ozlovoljiti, spraviti v slabo voljo; razočarati

se dépiter (raz)jeziti se

depressed [diprést] pridevnik
potrt, obupan, pobit
trgovina medel, ki se slabo prodaja

depressed areas pasivni kraji

dequalificare v. tr. (pres. dequalifico) ne ceniti, negativno soditi o čem, metati slabo luč na kaj:
l'iniziativa dequalifica l'associazione ta pobuda meče slabo luč na društvo