Franja

posmŕten posthume; mortuaire

posmrtni ostanki dépouille ženski spol (mortelle), poussière ženski spol
posmrtna slava gloire ženski spol posthume
posmrtna maska masque moški spol mortuaire

posmŕten (-tna -o) adj.

1. mortale; ultraterreno:
posmrtni ostanki spoglie mortali
rel. posmrtno življenje vita ultraterrena
posmrtna maska maschera (mortuaria)

2. postumo:
posmrtna slava gloria postuma

posmŕten póstumo

posmrtna maska mascarilla f
posmrtni ostanki los restos mortales
posmrtna slava gloria f póstuma

posterus 3 (komp. k pos [gl. post], *pos-tero- ali *post-ero-), superl. postumus 3 (iz *post-mo- ali *pos-t*_e-mo; prim. osk. pustm[as] (= lat. postrēmae), posmom = lat. postrēmum). Ko se v adj. posterus ni več čutil komparativni pomen, je nastal novi komp. posterior -ius in superl. postrēmus 3 (prim. extrēmus).

I. posterus 3

1. sledeč, nastopen, naslednji, prihodnji, drugi: postero die Ci. (prim. loc. postrī-diē), postera nocte N., postero anno Ci., postero tempore N. v poznejšem času, pozneje, postero (sc. die) T., differt oppugnationem in posterum (sc. diem) C.; včasih pa je in posterum = in posterum tempus za prihodnost (naspr. in praesens, in praesentiā): Ci., L. idr., servare in posterum C.; postera aetas H. prihodnji rod(ovi), poznejši rod, potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci, p. laus H. slava pri potomcih, acies postera Iust. naslednjega dne.

2. subst.
a) posterī -ōrum, m prihodnji (bodoči) rod(ovi), poznejši rod(ovi), potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci: H., S., T., Plin. iun., Sen. ph., Suet. idr., expetantur eae poenae a liberis, a nepotibus, a posteris Ci.
b) posterum -ī, n poznejše, kasnejše, nekaj poznejšega, nekaj kasnejšega: posterum et consequens Ci. (= gr. ἐπιγεννηματικόν) (ne)kaj poznejšega in sledečega, postera et consequentia Ci. posledice (posledki) in učinki (naspr. prima prvi začetek (začetki)). —

II. postumus 3

1. zadnji: spes Ap.; subst. postumum -ī, n zadnje, poslednje: Tert.

2. večinoma o zadnjem sinu, rojenem po očetovi oporoki ali smrti (od tod iz ljudske etim. izhajajoča pisava post-humus) pozno (pozneje, najpozneje) rojen, posmrten: tua postuma proles V.; kot subst. postumus -ī, m poznorojenec, posmŕtnik, zadnjerojenec: Pl., Ci., Icti. idr.; postuma -ae, f poznorojenka, posmŕtnica, zadnjerojenka: Icti. — Kot nom. propr. Postumus -ī, m Póstum
a) Horacijev prijatelj, sicer neznan: H.
b) pesn. = Postumius: O. —

III. posterior -ius

1. poznejši, (bolj) zadnji, posterióren (naspr. prior, superior): Varr., Plin., prius verbum posterius facias H., posteriore loco Ci., pars prior apparet, posteriora latent O., oratores Ci. nazadnje omenjeni (naspr. priores), mensura O. mera zadnjih nog, zadnja noga kot mera; subst.
a) posteriōrēs -um, m = posteri: Icti.
b) posteriōra -um, n α) zadnja stran telesa (naspr. facies): Tert., belluina posteriora Ambr. β) zadnjica, rit(ka), guza: Lamp.

2. metaf.
a) poznejši, naslednji: posteriores cogitationes Ci., p. clades L., paulo aetate posterior Ci. malo mlajši, tempore posterius, re atque usu prius S.; acc. sg. n. adv. posterius pozneje, potlej, potem, nato: Ter., inde posterius Delphici responso erutus atque eodem loco sepultus N., iubet posterius ad se reverti Ci.
b) manjše vrednosti, manjvreden, slabši: Ter., nihil est posterius, nihil nequius Ci., posterius ducere aliquid Ci. —

IV. postrēmus 3

1. (najbolj, čisto, povsem) zadnji, poslednji (v krajevnem in časovnem pomenu): p. pagina (sc. litterarum) Ci., acies S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske), in agmine in primis modo, modo in postremis (v zadnji bojni vrsti), saepe in medio adesse S., alia prima ponet, alia postrema Ci., in postremo libro Iust. na koncu knjige, postremum impetum facere Cu.; subst. n postrēmum -ī (= postrēmī -orum, m) S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske); in vitae suae postremo Gell. ob koncu svojega življenja, ad postrema cantūs Gell. ob (na) koncu petja, mortis postrema Iust. zadnje odredbe (zadnja naročila) pred smrtjo, ad postremum Pl., C., L. idr. nazadnje, naposled, končno, slednjič, ad postremum usque S. fr. do zadnjega trenutka; acc. sg. n. adv. postrēmum zadnjikrat, zadnjič, poslednjič: Ter., Iust., in quo (sc. vestigio) p. institisset Ci., pa tudi = slednjič, naposled, nazadnje, končno: Ap., p. prolato indice eam arguit Iust.; pogosto abl. adv. postrēmō konec koncev, navsezadnje =
a) skratka, sploh: Kom., p. quid esse levius aut turpius C.
b) nazadnje, naposled, končno, zadnjič, (po)slednjič: S., ita p. eiciuntur Ci., p. expellet vivacior heres H.; poseb. pri naštevanju: primo … post … postremo C., primum … deinde … postremo V., Ci.

2. metaf. (najbolj, čisto, povsem) zadnji = najmanjše vrednosti, najmanj vreden, popolnoma ničvreden, najslabši, najhujši: postremus servorum Archelaus S. fr., M. Aemilius omnium flagitiosorum postremus S. fr., homines postremi locupletantur Ci., servitus omnium malorum postremum est Ci., nec tibi cura canum fuerit postrema V., ne zadnja = posebna. — Od tod nova poklas. komp. in superl.: ut possit videri nullum animal in terris homine postremius Ap., adulescentuli postremissimi Ap., omnium nationum postremissimum nequissimumque (sc. me) existimatote C. Gracchus ap. Gell., postremissimus omnium Tert.

postúmen posthumous

postúmna slava posthumous fame
postúmno prislov posthumously

postúmen póstumo

postumna dela obras f pl póstumas
postumni sin hijo m póstumo
postumna slava gloria f póstuma

pōstumo

A) agg.

1. postumus, rojen po očetovi smrtni:
figlio postumo posmrtnik

2. posmrten, postumen

3. ekst. pozen, zapoznel:
gloria postuma zapoznela slava

B) m

1. med. (zapoznela) posledica

2.
postumi ekst. posledice, učinki:
i postumi della congiuntura economica posledice gospodarske konjunkture

potemnéti (-ím) | potemnévati (-am) perf., imperf. intr.

1. imbrunire, diventar scuro, oscurarsi (tudi ekst.) offuscarsi

2. pren. offuscarsi, ottenebrarsi:
slava sčasoma potemni la fama col tempo si offusca
potemneti v obraz offuscarsi nel volto

(prae-for) -fārī -fātus sum (prae in fārī) V rabi so le obl.: praefatur, praefamur, praefabantur, praefarer, praefarentur, praefati sumus, praefatus fuero, praefari, praefante, praefantes, praefatus, praefandus in star. imper. praefato ali praefamino) (po)prej reči (povedati, govoriti).

1. (kot relig. t.t.) (kakemu nabožnemu ali sploh resnemu dejanju) uvodno besedilo (proslov) govoriti, komu (po)prej opraviti (opravljati) molitev, (po)prej (z)moliti, (po)prej pomoliti h komu: maiores nostri omnibus rebus agendis „quod bonum, faustum, felix esset“ praefabantur Ci., praefari sollemne carmen precationis L., ture, vino Iovi praefato Ca. poprej opravi molitev (zmoli k) Jupitru ob kadilu in vinu; pesn. (z acc. personae oz. božanstva): divos V. ali Iovem vino praefamino Ca. zmoli k bogovom (k Jupitru).

2. (v govoru ali spisu) (po)prej omeniti (omenjati), (iz)reči, govoriti, povedati, navesti (navajati): Ap. idr., quae de deorum naturā praefati sumus Ci., in parte operis mei licet mihi praefari bellum me scripturum L., cum praefatus fuero Col. ko končam svoje (predhodne, uvodne) opombe, sed iam praefari desinamus Col. toda dovolj predgovora (uvoda, predslovja), Aristoteles diversa tradit, vir quem in his magna secuturus ex parte praefandum reor Plin. vnaprej omeniti (kot avtoriteto); occ.: veniam libertati Iust. vnaprej prositi za opravičilo (spregled, prizanesljivost) za svojo prostodušnost, vnaprej se opravičiti za svojo prostodušnost, enako tudi samo veniam Ap., honorem Ci. reči „s slovesom“ („s slavo“, „s častjo“), reči (govoriti, povedati) „sloves“ („slava“, „čast“), praefandi umoris e corpore effluvium Plin. vlage, za katero se je treba prej opravičiti (je treba prositi za prizanesljivost, ki zahteva opravičilo) = iztrebki, otrebki, praefanda Q. = turpia dictu, maxime nefaria et honore praefanda Min., adulescens praefatur arrogantius et elatius, quam aetatem eius decebat Gell.

3. prerokovati, vedeževati: talia praefantes quondam felicia Pelei carmina divino cecinerunt pectore Parcae Cat., quem ad modum cordi esse divis [e] carminibus praefarentur L.; z ACI: sibi Asiam sufficere praefatus Iust. preroško je opomnil, preroško opomnivši.

4. narekovati: et melicos lyricosque modos praefando (nekatere izdaje profando) novabis Aus. — Pt. pf. praefātus s pass. pomenom: Icti. in pozni pisci: condemnatus ex praefatis causis Dig., iura Dig., sic etiam nostro praefatus habebere libro Aus. omenjen na začetku knjige, sine honoribus praefatis appellare aliquid Arn. ne da bi omenil, vir praefatā reverentiā nominandus Vop. Od tod praefātum -ī, n = praefātiō predgovor, uvod: praefato opus est Symm.

prázen (-zna -o)

A) adj.

1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante

2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico

3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui

4. vuoto, inespressivo, scialbo

5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.

renom [rənɔ̃] masculin sloves; ugled, dobro ime ali glas; renomé

un bon, un mauvais renom dober, slab sloves
grand renom, renom éclatant velik sloves, slava
les cafés en renom slovite kavarne
acquérir du renom pridobiti si sloves
avoir du renom sloveti

re-spondeō -ēre -spondī -spōnsum (re in spondēre)

1. proti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), prepričati (prepričevati): par pari respondes dicto Pl., par pari respondeatur Ci. ep.

2. odgovoriti (odgovarjati), ustno: tibi non rescribam, sed respondeam Sen. ph., potem sploh ustno ali pis(me)no odgovoriti (odgovarjati), reči, deti, dejati v odgovor, odvrniti kaj, komu, kaj na kaj: epistulae Ci., brevi litteris alicuius Ci., adversario Q., alicui ad rogatum Ci., respondere contra aliquid Ci., adversus haec in hanc sententiam L., videas, quid respondeat Ci.; impers.: non est respondendum ad omnia Ci.; dopolnilo z de: quid de illis respondeat Ci.; z neodvisnim govorom: respondeo: „At ego omnino non fui“ Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi respondisset, quid facturus esset Ci.; z ACI: Plin., Iust., S. idr., respondit istum ad se misisse Ci.; z obj.: ne mihi verbum ullum respondeas Ci.; pesn.: non canimus surdis, respondent omnia silvae V. odgovarjajo = se oglašajo v odgovor, odmevajo v odgovor, se odzivajo = saxa respondent voci Ci. = respondent flebile ripae O.; occ.
a) (o preročišču in svečenikih) odgovoriti (odgovarjati), dati (dajati) odgovor, (na)svetovati, da(ja)ti nasvet: Ci., S., L., T. idr., Pythia respondit, ut moenibus ligneis se munirent N., consuli (h)arioli … responderunt Iust., comitibus suis responsum (sc. ab antistitibus), ut Alexandrum pro deo … colerent Iust.; pass.: respondetur (responsum est) alicui dati = kdo dobi (je dobil) odgovor.
b) (o pravnikih, sodnikih) sprašujočim za nasvet ali prosečim sodni odlok (sodno razlago) dati (dajati) pravni odgovor (pravne odgovore), dati (dajati) pravni (na)svet (pravne nasvete), (na)svetovati: urbana militia respondendi Ci., respondere ius ali de iure Ci. da(ja)ti pravne nasvete (odloke), facultas iuris respondendi Ci. soditi, razsojati, ad ius respondendum Ci. da bi delil pravico, da bi sodil (razsojal), criminibus respondere Ci. odgovoriti (odgovarjati) na obtožbe = braniti se pred obtožbami; pesn.: seu civica iura respondes H.
c) ob prebranju (ob klicanju) svojega imena odgovoriti: „Tukaj!“ = odzvati (odzivati) se, oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, prijaviti (prijavljati) se, (osebno) priti (prihajati) kam, biti kje navzoč (prisoten) (o obtožencih): opinio erat C. Verrem alterā actione responsurum non esse neque ad iudicium affuturum Ci., nemo Epaminondam responsurum putabat N. da se bo prišel zagovarjat, da se bo zagovarjal, non respondebant, quorum nomina delata erant L., respondere vadato H. davši poroštvo, respondere per procuratorem Icti. svojo pravdo prepustiti pravnemu zastopniku, pravniku zaupati zastopstvo v svoji pravdi, pravdati se po pravnem zastopniku; o vojakih: virgis caesi, qui ad nomina non respondissent L., ad delectum non respondere Icti. ne priti na nabor; pren.: respondesne suo nomine? H. ali zadeva to tebe? (dobesedno: ali se oglašaš sam zase?, ali odgovarjaš v svojem imenu? = ali si smeš lastiti to slavo?, ali smeš misliti, da gre tebi ta slava?), pedes respondere non vocatos Ci. so pripravljene, verba respondebunt Q. bodo na voljo (razpolago).
d) v cesarski dobi libellis respondens Amm. = magister libellorum.

3. metaf.
a) odgovarjati, ujemati se, biti podoben (naličen), biti prikladen, skladati se, ustrezati: Sen. ph., verba verbis respondeant Ci., is mensis Iunio respondet Cu., dictis matris cetera respondent V., fructu non respondente labori O., eventus ad spem respondit L., respondere patri Ci., porticus, quae Palatio respondeat Ci. ki bi bilo podobno palatinskemu (stebrišču), ki bi bilo inačica palatinskega stebrišča, rhetoricam respondere ex altera parte dialecticae Ci. da je inačica (= gr. ἀντίστροφον εἶναι), da je stranski del, vires veteres mihi non respondent in carmina O. starih moči za pesmi ni več, quia verba raro respondeant Q. se redko prilegajo; occ. po jakosti, vrednosti odgovarjati, ustrezati, moči (lahko) se meriti, biti kos: urbes coloniarum ac municipiorum respondebunt Catilinae tumulis silvestribus Ci., arma Caesaris lacertis non responsura H., orationi illorum respondere Ci.; v obscenem pomenu: mulieribus respondere Pl. ženske zadovoljevati.
b) pričakovanju odgovoriti (odgovarjati) = izpolniti (izpolnjevati) pričakovanje, pomagati, prileči (prilegati) se, prijati: prout experimenta cuique responderant Cels., feminae quibus sanguis per menstrua non respondet Cels. ne teče, kot bi morala, quae varie responderunt Cels. sredstva, ki so včasih pomagala, včasih ne.
c) pojaviti (pojavljati) se ob svojem času: podagra ad tempus respondet Sen. ph.
d) nesti (nositi), prinesti (prinašati), da(ja)ti, roditi (rojevati), obroditi: frumenta cum quarto responderunt Col. četverno, vitis non respondet Col., metalla plenius responsura Sen. ph.
e) odgovoriti (odgovarjati) = vrniti (vračati): amori amore Ci., liberalitati Ci., coniunx illi respondet curis V. deli z njo skrbi.
f) na dolžnost, obet, obljubo odgovoriti (odgovarjati), dolžnost, obet, obljubo poplačati (poplačevati), poravna(va)ti, izpolniti (izpolnjevati): ad tempus respondere Ci., ad reliqua Q. poplačati ostanek, poravnati račun, nominibus respondere Sen. ph.
g) po legi, položaju „odgovarjati“, ležati nasproti čemu, biti čemu nasproti: contra respondet … Gnosia tellus V.
i) pripadati komu, čemu, biti čigav, biti last (v lasti) koga: cui rei publicae vicus ille respondet Ulp. (Dig.).
h) obnesti se, ujeti se, izpolniti se, dopolniti se, uresničiti se: quod si respondet Cels., coniectura respondet Cels. Od tod subst. pt. pf. respōnsum -ī, n, gl. respōnsum.

ridicá ridíc

I. vt.

1. dvigati, dvigovati, dvigniti, vzdigovati, vzdigniti

2. povišati, zvišati

3. postaviti, postaviti pokonci

4.
□ a ridica în slavă poveličevati, poveličati

II. vr.

1. vstajati, vstati

2. (na)ježiti se

secular [sékjulə]

1. pridevnik (secularly prislov)

2. pridevnik
(po)sveten (necerkven), profan; sekularen; stoleten, ki se dogaja le enkrat na 100 let, ki traja ali se nadaljuje skozi stoletja; laičen (vzgoja), svobodomiseln

the secular bird feniks (ptica)
secular change počasno, a vztrajno spreminjanje
secular clergy svetna duhovščina
secular fame večna slava
secular music posvetna glasba

3. samostalnik
posveten duhovnik; posvetnjak

slȁvskī -ā -ō, slâvskī -ā -ō slavski, za slavo, gl. slava 3.: -a svijeća; slavski kolač

slovánski (-a -o) adj. slavo:
slovanski jeziki, narodi lingue slave, popoli slavi
slovansko gostoljubje l'ospitalità slava
rel. slovansko bogoslužje liturgia slava
rel. slovanska apostola Ciril in Metod gli apostoli degli slavi S. Cirillo e S. Metodio
šah. slovanska obramba difesa slava

star¹ [sta:]

1. samostalnik
astronomija zvezda, ozvezdje
tisk zvezdica; bela lisa na konjskem čelu ipd.; zvezda (odlikovanje)
figurativno vidna osebnost; zvezdnik, -ica, slaven ali glaven filmski igralec (igralka); slovit pevec

star turn figurativno glavna točka, glavna atrakcija
an all-star cast zasedba vseh vlog z zvezdniki
day star; poetično, morning star zvezda danica
evening star zvezda večernica
fixed star zvezda stalnica
lode star zvezda, po kateri se ravna smer (kurz), zlasti severnica; figurativno zvezda vodnica
north star, pole star (zvezda) severnica
the red star mednarodno društvo za zaščito živali
shooting star, falling star zvezdni utrinek
Stars and Stripes, Star-Spangled Banner zastava ZDA
to be born under a lucky (an unlucky) star biti rojen pod (ne)srečno zvezdo
his star has set njegova zvezda je zašla, njegova slava je minila
the stars were against it figurativno usoda ni tako hotela, usoda je bila proti
to follow one's star figurativno zaupati svoji zvezdi
to see stars figurativno vse zvezde videti (od udarca itd.)
I may thank my stars I was not there lahko govorim o sreči, da nisem bil tam

2. pridevnik
zvezden; glaven; vodilen, odlikujoč se

star chart (map) karta zvezd
star prosecution witness pravno glavna obremenilna priča

sublīmis -e (menda iz sub + līmen, torej „do zgornjega praga segajoč” ali „na zgornji prečnik vrat obešen”)

1. v zraku viseč (plavajoč, zibajoč se, lebdeč), visoko nad tlemi (zemljo) bivajoč, nadzemski: apparet sublimis in aëre Nisus V., accipiter … consequitur pennis sublimem in nube columbam V., hanc Venus ex alto sublimis Olympo spectat Tib., sublimis aranea Cat., aliquem sublimem ferre Pl. odnesti na ramah, aliquem sublimem (po novejših izdajah sublimen, gl. spodaj) medium arripere Ter. koga zgrabiti za telo in ga odnesti kvišku, aliquem sublimem rapere Kom., L., O. koga odnesti (odpeljati) visoko po zraku, quem (sc. Ganymedem) sublimem pedibus rapuit Iovis armiger uncis V.; v zvezi z glag. premikanja = kvišku v zrak (po zraku) oditi, odplavati, splavati, vzleteti, odleteti idr.: haec locutus … sublimis abiit L., ipsa (sc. Venus) Paphum abit V., iam super Europen sublimis vectus erat iuvenis O.; prolept.: ad caelum hinc ire putandum est sublimīs animas V. da se dvigajo kvišku na zgornji svet; pren.: Mnestheus, quem … sublimem gloria tollit V. ki ga povzdiguje slava, sublimemque feres ad sidera caeli … Aenean V. povzdignila boš visoko do zvezd; tako tudi: tuum nomen … cantantes sublime ferent ad sidera cycni V.

2. pesn. v višini, v višavah ali visoko bivajoč (sedeč, stoječ ipd.), visok, kvišku strmeč, moleč, segajoč: quotiens steteris sublimis in orbe O., sublime tectum, cacumen montis, sublimes columnae O., os O. pokončen, vertex, portae V., prospexi Italiam summa sublimis ab unda V. z vala, visoko na valu se zibajoč, sublimes in equis redeunt V. visoko na konjih, iret alter consul sublimis curru L. visoko na vozu (stoječ), sublime atrium H., flagellum H. visoko dvignjen, sublimior Atlas Iuv., sublimissimus currus Tert.; subst. sublīme -is, n višina, zrak, ozračje, starejše vzduh, vzdušje: aliquem in sublime extollere Auct. b. Afr. (o slonih), se eiaculari in sublime Plin., iactari in sublime Suet., facies in sublimi posita Plin., per sublime volantes Plin., ex sublimi devolutis Plin.; v pl.: antiquique memor metuit sublimia casus O.

3. metaf. vzvišen, vznesen, zanosen, vznosit, visok, vzvišen, plemenit, sublimen, veličasten, velik, slaven, ponosen, visoko mereč, za visokim stremeč ipd.: viri Varr., nomen O. sloveče, mens, pectora ali sublimis cupidusque H. visoko mereč(a), sublimia cures H., nos quoque sublimes Magnus facit Lucan., qua claritate nihil in rebus humanis sublimius Plin., quid … tuis natalibus … inveniet quisquam sublimius? Iuv., sublimissimi iudices Cod. I.; o govoru: versūs H., carmen O., carmina Iuv., oratio, actio, genus dicendi, verbum Q., sublimia humilibus miscere Q., sonus (jezik) Sophoclis sublimior Q.; metaf. o govorniku in pesniku: naturā sublimis et acer H., sublimis et gravis et grandiloquus Q., plerumque sublimis et satis apertus Q. — Adv.

1. sublīmiter visoko, v višini, v višavah: sublimiter stare Ca. pokonci, volitare Col.

2. adv. acc. sg. n sublīme
a) visoko = kvišku, v višavo (višave), v zrak: aër ali sonus sublime fertur Ci., legatos non pinnis sublime elatos Alpīs transgressos (sc. esse) L., segetem … sublime expulsam eruerent V., sublime volans nubi se inmiscuit atrae V., sublimius altum attollere caput O.
b) visoko = v višini, v višavi (višavah), v (na) zraku: nihil interest, humine an sublime putescat Ci., faces caeli sublime volantīs Lucr.; metaf. vzvišeno, vzneseno, zanosno, zaneseno: alia sublimius … dicenda Q. — Adv. soobl. sublīmen
a) visoko = kvišku, v višavo (višave), v zrak: Naev. fr., erum meum … sublimen ferunt Pl., sublimen intro hunc rape Ter.
b) visoko = v višini (višavi), v zraku: aspice hoc sublimen candens, quem vocant omnes Iovem Enn. ap. Ci. — Adj. soobl. sublīmus 3: ex sublimo vertice ali sublima evolat Acc. ap. Non., per deum sublimas subices (beri dvozložno!) Enn. ap. Gell., sublima nebula S. fr., sublima (subst. n. pl.) caeli Lucr.

svetovn|i (-a, -o) Welt- (čas die Weltzeit, dogodek das Weltereignis, duh der Weltgeist, kongres der [Weltkongreß] Weltkongress, nazor die Weltanschauung, pokal der Weltpokal, Weltcup, položaj die Weltlage, red die Weltordnung, rekord der Weltrekord, die Weltbestleistung, sistem das Weltsystem, uspeh der Welterfolg, gospodarska kriza die Weltwirtschaftskrise, javnost die Weltöffentlichkeit, konferenca die Weltkonferenz, kulturna dediščina das Weltkulturerbe, literatura die Weltliteratur, obla die Weltkugel, politika die Weltpolitik, proizvodnja die Welterzeugung, razstava die Weltausstellung, revolucija die Weltrevolution, senzacija die Weltsensation, slava der Weltruhm, trgovina der Welthandel, uganka das Welträtsel, uspešnica der Welterfolg, zgodovina die Weltgeschichte, znamka die Weltmarke, verstvo die Weltreligion, zaloge množina der Weltvorrat, dogajanje das Weltgeschehen, gibanje die Weltbewegung, gospodarstvo die Weltwirtschaft, javno mnenje die Weltmeinung, mesto die Weltstadt)
svetovnega pomena von Weltbedeutung
svetovnega slovesa weltberühmt, umetnik ipd.: von Weltrang
v svetovnem merilu im Weltmaßstab