Franja

chèvre [šəvr] féminin koza; stojalo (pri žaganju); vitel

cuir masculin de chèvre tanné strojeno kozje usnje
lait masculin, fromage masculin de chèvre kozje mleko, kozji sir
ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati na to, da je volk sit in koza cela
où la chèvre est liée il faut qu'elle broute (figuré) treba je živeti ustrezno svojim dohodkom, biti skromen

content, e [kɔ̃tɑ̃, t] adjectif zadovoljen; sporazumen (de z); vesel (de quelque chose česa); veder; masculin dovoljnost, zadostnost; zadovoljstvo

content de peu zadovoljen z malim, skromen
non content de nezadovoljen z
content de soi, de sa personne zadovoljen s seboj
tout son content kot poželi srce, po mili volji
avoir son content de quelque chose imeti dovolj, še preveč česa
avoir son content de (ironično) dovolj jih (= udarcev) dobiti
dormir, pleurer son content naspati se, izjokati se
il a dormi tout son content naspal se je popolnoma dovolj
manger son content najesti se

desco m (pl. -chi)

1. knjižno miza:
stare a desco jesti
desco molle skromen prigrizek

2. (mesarski) pult

edge¹ [edž] samostalnik
rob, greben; meja; ostrina; osornost, moč, strogost
množina obreza (knjige)
ameriško, pogovorno prednost, privilegij

to be on the very edge pravkar nameravati
to give an edge to, to put on an edge ostriti
to give the edge of one's tongue ostro komu povedati, zabrusiti jih komu
to have an edge biti okajen
to have an edge on s.o. imeti neznatno prednost pred kom
(all) on edge skrajno napet, živčen
not to put a fine edge upon jasno se izražati, odkrito povedati
to set one's teeth on edge skominati
to sit on the thin edge of nothing sedeti na skrajno tesnem prostorčku
to take off the edge otopiti
to take the edge off one's appetite pokvariti komu tek
the thin edge of the wedge skromen začetek
gilt edges zlata obreza knjige

Flamme, die, (-, -n) plamen, (Feuer) ogenj, figurativ ljubezen; in Flammen geraten zagoreti; in Flammen setzen zažgati, požgati; in Flammen stehen goreti, figurativ biti zaljubljen, ves v ognju; auf kleiner Flamme kochen biti zelo skromen; in Flammen aufgehen zgoreti, pogoreti; den Flammen übergeben izročiti plamenom; Feuer und Flamme ves goreč/navdušen (für za)

fly^*2 [flai]

1. neprehodni glagol
leteti, kriliti; hiteti; bežati; planiti, zagnati se; napasti; razpočiti, razleteti se; vihrati; plapolati

2. prehodni glagol
streljati; izobesiti; voditi, pilotirati; spuščati; s sokolom loviti; splašiti (ptiča); preleteti

to fly in the face of s.o. rogati, ustavljati se komu
not a feather to fly with brez beliča
to fly off the deep end (ali handle) razjeziti se, planiti
to fly hawks iti na lov s sokoli
to fly high (ali at high game) visoko letati, biti častihlepen
to fly a kite spuščati zmaja; sleng preizkušati javno mnenje; sposoditi na menico brez kritja
to let fly at figurativno napasti; streljati, sprožiti
to let fly with one's fists s pestmi napasti
to let money fly pognati, zapraviti denar
to fly low biti skromen
to fly the country zbežati iz dežele
to fly in pieces razleteti se
to fly into a passion (ali rage, temper) pobesneti
to fly open na stežaj odpreti
to fly out at s.o. napasti koga
to fly the river loviti močvirnike

gagne-pain [ganjəpɛ̃] masculin zaslužek, figuré kruh

un modeste gagne-pain skromen zaslužek

kólikšen (-šna -o) adj. quale, che; quanto:
ni jasno, v kolikšni meri načrt ustreza potrebi non è chiaro in che misura il piano risponda ai bisogni
kolikšen trud za tako skromen uspeh quanta fatica per un risultato tanto modesto

lucērna f

1. oljenka:
la lucerna sotto il moggio pren. skrita resnica; skromen, zadržan človek

2. pog. karabinjersko pokrivalo; biret

ȍbol m (gr. obolós) obol: obol kao starogr. sitni novac; ekspr. skromen dar, prispevek: priložio je svoj obol za sirotinju

òskudan -dna -o reven, pičel, potreben, ubog: biti oskudan u izražavanju; imati -o znanje tudega jezika; nastala su -a vremena; biti oskudan drvima imeti malo drv; donio svoj oskudan dar prinesel je svoj skromen dar

prae-ditus 3 (*praedere iz *prae-dare)

1. obdarjen (obdarovan) s čim, imajoč kaj (v negativnem pomenu), preskrbljen (oskrbljen, obložen) s čim, skladen s čim, podvržen čemu: S., Iust., Plin., Sil. idr., sensibus Ci., sensu divino Lucr., summis ornamentis honoris Ci., summi homines ac summis ingeniis praediti Ci., vitio grandi Ci., immani crudelitate Ci., parvis opibus Ci., amplissimo sacerdotio Ci., spe, amentiā Ci., metu Ci. od strahu prevzet, singulari bonitate et modestiā Ci. izredno dober in skromen, simulacrum summa atque antiquissima religione praeditum Ci. ki se ga (je) je držal(a) … , ki je užival(a), tantā amentiā et audaciā Ci. tako nespameten in drzen.

2. = praepositus predpostavljen: eorum de numero praediti curant singuli Ap., ille, qui nobis praeditus fuit Ap., ei negotio praediti Ap., deus ei rei praeditus Fr.

pretension [priténšən] samostalnik
zahteva, terjatev, pretenzija (to na)
pretveza, izgovor; domišljavost, prevzetnost
(tudi množina) ambicije, aspiracije

of great pretensions zelo zahteven
of no pretensions nezahteven, skromen

preténţie -i f

1. zahteva
□ fără preténţii nazahteven, skromen

2. domišljavost

prétention [pretɑ̃sjɔ̃] féminin zahteva, pretenzija; (častihlepna) namera, ambicija; prezahtevnost, domišljavost, nadutost, domišljava prevzetnost

sans prétention skromen; nezahteven
prétention à un héritage zahteva po dediščini
avoir des prétentions sur quelque chose imeti zahteve za kaj, zahtevati kaj
démordre, rabattre de ses prétentions popustiti v svojih zahtevah
être plein de prétention biti domišljav
j'ai la prétention de connaître cette question domišljam si, lahko si laskam, da poznam ta problem

pretesa f

1. zahteva:
essere senza pretese biti nezahteven, skromen

2. domišljavost, domišljanje:
avere la pretesa (di) domišljati si

3. napihnjenost, prevzetnost, bahavost:
edificio di grandi pretese bahavo postavljena zgradba

say^*1 [séi]

1. prehodni glagol
reči, izjaviti, govoriti (kaj); izreči, izgovoriti, povedati, izraziti; navesti, omeniti, trditi; obljubiti; deklamirati
pogovorno domnevati, vzeti (da...)

2. neprehodni glagol
govoriti, praviti; pomeniti; odločiti se; biti napisano

so said so done, no sooner said than done rečeno--storjeno
sad to say obžalovanja vredno, žal
I say! slišiš! čuj!, hej!
I dare say zelo verjetno; (često slabšalno), (kakor) mislim
it is hard to say težko je reči
it is said, they say govori se, pravijo
he is said to be ill baje (pravijo, da) je bolan
let us say recimo
(let us) say this happens vzemimo (recimo), da se to zgodi
said I?, pogovorno says I? sleng kajne?, ali ni res?
say it with flowers sleng povejte to obzirno, vljudno!
I'll give you say five days to do it dal vam bom recimo pet dni, da to napravite
period of say 10 years doba recimo 10 let
a country, say India dežela kot (npr.) Indija
that is to say to se pravi, to je, to pomeni, z drugimi besedami
a sum of 50 pounds (say fifty pounds) vsota 50 funtov (z besedami: fifty pounds)
this is saying a great deal to se že nekaj pravi, to že nekaj pove
you don't say so! česa ne poveste!, je to mogoče?
what do you say to that? kaj pravite k temu?
to say a good word for reči dobro besedo za
to say Mass cerkev brati mašo
to say no more da ne rečem(o) nič več
to say no reči ne, odkloniti, odbiti, zanikati
to say nothing of... da molčimo o..., kaj šele
to say one's prayers opraviti svoje molitve
to say yes reči da, odobriti
to have s.th. to say to (with) imeti nekaj reči, povedati k (pri)
he has nothing to say for himself on je redkobeseden (skromen, nepomemben) človek
to hear say slišati govoriti
what I say is... po mojem mišljenju
when all is said and done skratka, konec koncev
to say the word povedati (reči) geslo
so to say tako rekoč

sing^*1 [siŋ]

1. neprehodni glagol
peti, prepevati; pesniti, pesnikovati; delati pesmi; vzklikati (for od)
figurativno kipeti, vršeti, (o krogli) žvižgati, (o potoku) šumeti, žuboreti; brneti, brenčati (čebela), zavijati (o vetru); žvrgoleti (ptice); (o ušesu) zveneti; dati se opevati

2. prehodni glagol
peti (kaj); opevati; spremljati (koga) s pesmijo; s petjem privesti (koga) v neko stanje

to sing a child to sleep uspavati otroka s petjem
to sing dumb figurativno niti besedice (več) ne reči
my ear is singing v ušesu mi zveni
to sing for joy peti od veselja
to sing the New Year in sprejeti novo leto s petjem
to sing s.o.'s praises (neprestano) komu hvalo peti, ga hvaliti
to sing to rest pomiriti s petjem
to sing small figurativno ponižno govoriti ali se vesti v navzočnosti "višjih" oseb, postati majhen (skromen, krotek, ubogljiv, pokoren)
to sing a song peti pesem
to sing another song (tune) figurativno drugo pesem peti, zapeti drugačno pesmico, ubrati druge, milejše strune, odnehati, popustiti, znižati svoje zahteve
this song sings to an air ta pesem se poje po napevu
to sing the same song (tune) figurativno trobiti v isti rog
to sing sorrow tóžiti, tarnati

soul [sóul] samostalnik
duša; psiha; duševnost; duh
figurativno pobudnik, glava, vodja; utelešenje, poosebljenje; bit, bitnost, srce, jedro; oseba, človek, prebivalec; smisel, nagnjenost (for za)
energija, moč

by my soul pri moji duši! pri moji veri!
in my soul of souls v globini moje duše
upon ('pon) my soul! pri moji duši (veri)!
All Souls' Day cerkev vernih duš dan
cure of souls skrb za duše, dušebrižništvo
my good soul moj dragi
the greatest souls of the past največji duhovi preteklosti
immortality of soul neumrljivost duše
the life and soul of duša (in srcé) (česa)
the poor little soul revček
a simple soul preprost, skromen človek
he is a good old soul on je dobra duša
he is the soul of honour on je poosebljena čast
to call one's soul one's own figurativno biti sam svoj gospodar, ne biti suženj
do come with us, there's a good soul pojdite no z nami, to bo lepo od vas (bodite tako dobri)!
to keep body and soul together ostati pri življenju
he doesn't make enough to keep body and soul together ne zasluži dovolj za življenje
he put his whole soul into his work vso svojo dušo je vložil v svoje delo
I do not see a single soul žive duše ne vidim

spesa f

1. izdatek, strošek:
spesa grande, modesta, modica velik, skromen, zmeren izdatek
a spese di v breme, na račun (tudi pren.);
avere qcs. con poca spesa dobiti kaj poceni, z malo truda
non badare a spese zapravljati; pren. ne meniti se za ceno
essere di poca spesa pren. malo potrošiti
fare le spese di qcs. pren. plačati (za druge), nositi posledice

2. nakup

3. pog. (dnevna) nabava, nakup:
borsa della spesa nakupovalna torba
fare la spesa iti na trg, v trgovino
fare la cresta sulla spesa goljufati, krasti pri nakupovanju

4.
spese pl. stroški:
spese ordinarie, correnti tekoči stroški
lavorare per le spese delati za hrano in stanovanje
stare sulle spese plačevati za ločeno gospodinjstvo