Franja

ordinanza f

1. pravo sklep; uredba

2. voj. predpis:
d'ordinanza predpisan, po predpisih
uniforme d'ordinanza predpisana uniforma
ufficiale d'ordinanza ordonančnik
soldato d'ordinanza, ordinanza ordonanc, ordonančnik

ordonnance [ɔrdɔnɑ̃s] féminin odredba, odlok, ukaz; razporeditev; médecine recept, zdravniški predpis, navodilo; častniški sluga; juridique sklep

costume masculin d'ordonnance službena obleka
officier d'ordonnance adjutant
ordonnance (de paiement) plačilni nalog
ordonnance de prise de corps, de séquestre zaporni ukaz
ordonnance provisoire začasna odredba
avoir un (ali une) ordonnance imeti ordonanca (častniškega slugo)
laisser son ordonnance chez le pharmacien pustiti svoj recept pri lekarnarju
rendre une ordonnance izdati odredbo

parti [parti] masculin odločitev, sklep; korist, ugodnost; ženitna možnost, partija; politique stranka

parti pris vnaprej privzeto mnenje; predsodek
sans parti pris nepristransko
seul parti à prendre edini izhod
parti unique enotna (edina) stranka
esprit masculin de parti strankarski duh, strankarstvo
homme masculin de parti (zagrizen) član stranke
c'est un bon, un beau, un riche parti on, ona je dobra, lepa, bogata partija
de gauche, de droite, ouvrier levičarska, desničarska, delavska stranka
adhérent masculin, membre masculin d'un parti pristaš, član neke stranke
adhérer à un parti pristopiti h kaki stranki
être inscrit au parti biti vpisan v stranki
être de parti pris biti pristranski
c'est un parti pris sklenjeno je
être, se ranger du parti de quelqu'un zavzeti, potegniti se za koga, pridružiti se komu
faire un mauvais parti à quelqu'un grdó jo komu zagosti, ubiti koga
prendre le parti pour quelqu'un zavzeti se za koga, potegniti s kom, izjaviti se za koga
prendre un parti odločiti se
prendre son parti de quelque chose sprijazniti se s čim
tirer parti de imeti korist od, okoristiti se z

partito m

1. polit. stranka, partija:
iscriversi in un partito včlaniti se v stranko
partito di destra, di centro, di sinistra desničarska, sredinska, levičarska stranka
partito di governo vladna stranka
partito di opposizione opozicijska stranka
partito di massa masovna stranka

2. odločitev, sklep:
prendere un partito odločiti se
non sapere che partito prendere omahovati, biti neodločen
per partito preso ker je bilo tako sklenjeno, rečeno
mettere la testa a partito spametovati se

3. partija (ženitna priložnost, ponudba):
un buon partito dobra partija

4. stanje, položaj:
ridursi a mal partito zaiti v težaven položaj
all'estremo partito v obupnem položaju

5. sredstvo, način:
appigliarsi a un partito oprijeti se nekega sredstva

per-ōrātiō -ōnis, f (perōrāre)

1. zadnji del govora, konec, sklep, sklepna beseda, zaključek, epilog, perorácija (naspr. initium): Q., Galbae peroratio, qui epilogus dicitur Ci.

2. končni govor ali sklepna razprava zadnjega govornika v razpravi, v katero je vključenih več oseb: Ci.

3. govor: hinc illa atrox peroratio in digitum Plin.

pòvor m
1. anat. pregib
2. anat. zgib, sklep
3. kolence na bilki
4. anat. hrbtenica

prō-pōnō -ere -posuī -positum

1. javno, spredaj, pred koga, kaj postaviti (postavljati), izpostaviti (izpostavljati), predložiti (predlagati): vexillum C., signum pugnae L., pugnae honorem V., praemium Ci. idr., decem tabulas L., sacra in album elata in publico L., ora oculis Ci. (po)kazati; occ.
a) javno nabiti, objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati): fastos populo, legem in publicum Ci., edictum C., L., Suet., libellum Suet., auctionem Suet. napovedati, napraviti, epistulam Ci.
b) naprodaj (v prodajo) postaviti (postavljati), naprodaj imeti, prodajati: Iuv. idr., aliquid venale Ci., Suet., libellos Ci., neque proponi cereus (kot voščeno doprsje, kot voščen doprsni kip) opto H.; od tod: mulier omnibus proposita Ci. vsem naprodaj, vsem ponujena; abs.: proponere in nundinis Vulg.

2. metaf.
a) pripovedovati, predavati, opis(ov)ati, razložiti (razlagati), (na)povedati: rem gestam, sua merita, consilia C., de Galliae moribus C., viros notissimos Ci. omeniti, navesti, id, quod constat, nudum proponere L., quod antea tacuerat C., quae proposueram Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quae ipse intelligat, quae civitas queratur C., proponat, quid dicturus sit Ci.; z ACI = trditi: Cels.
b) naznaniti (naznanjati), obljubiti (obljubljati), obetati, določiti (določati), ponuditi (ponujati), (za)pretiti: praemia (alicui) Ci., C., N., munus Suet., millies sestertium gratuitum in trienii tempus Suet. na posodo ponuditi, mortem natura omnibus proposuit Ci., poenam improbis, iniurias Ci.; v pass. = biti na (v) dogledu: proposita invidia, morte Ci.; occ. α) predložiti (predlagati) kako snov v odgovor ali razpravo, zastaviti (zastavljati), da(ja)ti (npr. kako nalogo), poveriti (poverjati), naložiti (nalagati): nihil erat propositum ad scribendum Ci. ep. od tebe nisem dobil snovi, da bi o njej pisal, nisem imel (ni bilo) kaj pisati, sic est propositum, de quo disputaremus Ci., proponere quaestionem N., aenigma Vulg., his quasi themata Lamp. β) dati na voljo, dati na izbiro: cum ex altera parte proposita haec sint Ci., si condicio proponitur C. γ) (na)svetovati, predpisati, zapisati (o zdravniku): remedia morbo N.
c) (v duhu) predstaviti (predstavljati) si, postaviti (postavljati) si pred oči, predočiti (predočati) si, domisliti se, domišljati si, zamisliti (zamišljati) si: sibi reges, metum Ci., vitam Sullae ante oculos vestros proponite Ci., vim fortunae animo L. motriti, premišljati, immanes beluas Sen. rh., sibi spem C. nadejati se, upati, neque sibi ullam spem victoriae propositam habere Auct. b. Alx. niti se ne kakor koli zanašati na zmago, hoc sibi solacii, quod … C. se tolažiti s tem, da … , tali condicione propositā C. ob takih razmerah, v takem položaju; tudi = postaviti (postavljati) pred oči, predočiti (predočati) komu drugemu: utile proposuit nobis exemplar Ulixen H., exemplar tam mihi quam tibi ad imitandum propositum Ci. je pred očmi; pass. proponi pogosto = čakati koga: Ci.
d) zavzeti se, vtepsti (vtepati) si v glavo, vbi(ja)ti si v glavo, (na)kaniti (se), nameniti (namenjati) se, skleniti, odločiti se: erat iter a proposito (od nakanjene, od nameravane) diversum C., quod animo proposueram Ci. kar sem si bil prihranil za konec, quem de propositā sententiā nulla contumelia possit depellere Ci. od mnenja, ki si ga je bil ustvaril (vtepel v glavo, ki si ga je bil zastavil), etsi seiunctum est re propositā N. ni v skladu z zamišljenim; s finalnim stavkom: cum mihi initio proposuissem, ut animos … iudicum commoverem Ci., his idem propositum fuit quod regibus, ut ne quā re egerent, ne cui parerent, libertate uterentur Ci.; z inf.: Vell., Suet., nisi proposuissem omnes angulos tecum epistola circumire Plin. iun.; poseb. alicui propositum est ali samo propositum est z inf. zavzeti se za kaj, zamisliti si kaj, skleniti, odločiti se, nameniti se, (na)kaniti (se), nakana (namera, namen, smoter) koga biti: mihi propositum est ostendere consilia Sestii Ci., nec mihi causas aequare propositum est L., est enim propositum colligere eos, qui … Ci., si tamquam inimicum et hostem insectari propositum est L.; tako tudi: unum illud propositum habebat, continere in amicitia civitates Hirt. zatrdno je bil sklenil samo to, je bil težil samo za tem edinim smotrom (ciljem) = imel je samo en cilj: …
e) predpostaviti (predpostavljati), postaviti (postavljati) za (kot) premiso (starejše nadrek, prorek) v silogizmu: cum proponimus Ci. — Od tod

I. adj. pt. pf. prōpositus 3

1. izpostavljen, priložen: bello L., telis fortunae Ci., oppida Romanis proposita ad copiam commeatus praedamque tollendam C.

2. preteč, grozeč: vitae periculum Ci. —

II. subst. pt. pf. prōpositum -ī, n

1. nakana, namen, namera, smoter, cilj, sklep: Ph., Sen. ph. idr., habere C., tenere C., N. držati se, assequi Ci., peragere H., destituere, mutare O., a proposito deterreri Ci. ali averti L., victor propositi H., vir proposito sanctissimus Vell. najčistejših namenov, quo proposito Vell. ali hoc proposito, ut … Sen. rh. s tem namenom.

2. occ.
a) načelo, načrt, vodilo (osnova) življenja: Iust., Iuv., Sen. ph., Vell. idr., tenax propositi vir H., mutare propositum Ph.
b) predmet (govora, razprave), stav, glavna misel (stvar, tema(tika)), osnovni (glavni, osrednji) predmet, rek: ad propositum venire N., ad propositum reverti Ci. ali redire Ci., Cels., proposito haerere H., a proposito aberrare, declinare, egredi Ci., testatur haec fabella propositum meum Ph.
c) splošna razprava, splošno premišljevanje, splošno razmišljanje o kakem predmetu (= gr. ϑέσις, naspr. causa, gr. υπόϑεσις): Ci.
d) (glavna, prva) premisa (starejše nadrek, prorek) v silogizmu: Ci., Sen. ph., Cass.

propos [prɔpo] masculin téma, predmet (pogovora); sklep; namen, namera; (večinoma) (pluriel) pogovor, besede, izjave; govoričenje

à propos ob pravi, prikladni priložnosti; o pravem času, ob pravi priliki
à propos de gledé
à ce propos v tej zvezi
à propos de rien, (familier) de bottes za prazen nič
à quel propos, à propos de quoi? iz kakšnega razloga?
à tout propos ob vsaki (prikladni) priložnosti
de propos délibéré namerno, namenoma
hors de propos, mal à propos neprilično, neumestno; ob nepravem času
arriver, venir à propos ravno prav, kot poklican priti
changer de propos spremeniti témo (pogovora)
juger à propos de ... smatrati za umestno, da ...
vous tombez mal à propos prihajate v nepravem, slabem trenutku
rire à propos de tout et de rien smejati se pri vsaki stvari, brez (pravega) razloga
propos pluriel injurieux psovanje, zmerjanje
propos pluriel malveillants obrekovanje
à propos! prišlo mi je na misel ...; da ne pozabim ...; kaj sem hotel reči ...; o tej stvari, o tem ...; ker ravno govorimo o tem

ratiōcinātiō -ōnis, f (ratiōcinārī)

I. kot fil. in ret. t.t.

1. premišljevanje, preudarjanje, pretehtavanje, (mirni) premislek, razmislek, preračunavanje, preudarek, razmotrivanje (naspr. impulsio): Ci., Corn., Cels., Vitr., Ap., Ps.-Ap., Macr., M. idr., ratiocinatio est autem diligens et considerata faciendi aliquid aut non faciendi excogitatio Ci., ratiocinatio est oratio ex ipsa re probabile aliquid eliciens, quod expositum et per se cognitum sua se vi et ratione confirmet Ci., causa tribuitur in impulsionem et in ratiocinationem Ci., ratiocinatio est, per quam ipsi a nobis rationem poscimus, quare quicque dicamus, et crebro nosmet a nobis petimus unius cuiusque propositionis explanationem Corn.

2. sklep, zaključek, silogizem: Q., duae partes ratiocinationis Ci. —

II. kot arhit. t.t. teorija (naspr. fabrica in opus = praksa): ratiocinatio autem est, quae res fabricatas sollertiae ac rationis pro portione demonstrare atque explicare potest Vitr., ea nascitur ex fabrica et ratiocinatione Vitr., duabus rebus singulas artes esse compositas, ex opere et eius ratiocinatione Vitr.

raziocinio m (pl. -ni)

1. umovanje; razmišljanje

2. ekst. umnost, preudarnost, zdrav razum:
uomo pieno di raziocinio preudaren, trezen človek

3. sklep, zaključek

reasoning [rí:zniŋ] samostalnik
umovanje, mišljenje, sklepanje, zaključek, sklep, razlaganje, argumentiranje, dokazovanje; razsodnost, razum; dialektika; diskutiranje, razpravljanje, pretresanje
množina tok ali zaporednost misli

resolución ženski spol sklep, odločitev; odločnost, neustrašnost; energija, dejavnost; rešitev (vprašanja, računske naloge)

de resolución difícil težaven za odločitev
en resolución končno, naposled, skratka, sploh, kratko in malo
llegar a una resolución priti do sklepa
tomar una resolución odločiti se

resolution [rezəlú:šən] samostalnik
odločnost, srčnost, pogumnost; namen, sklep
parlament resolucija, odločitev, sklep, formulirana izjava; zaključek; rešitev (problema)
kemija & tehnično stopitev, razkroj, analiza, dekompozicija, konverzija (to na, in v)
razkroj, razpad v dele; oslabitev
medicina izginitev otekline, vnetje brez gnojenja; zamena, substitucija dveh kratkih zlogov z enim dolgim

the resolution of an equation rešitev enačbe
want of resolution neodločnost; omahovanje
to carry out a resolution izvesti, izvršiti, realizirati sklep
to come to (to make, to take) a resolution odločiti se, skleniti
to move a resolution predlagati resolucijo
to pass a resolution sprejeti, izglasovati resolucijo

résolution [rezɔlüsjɔ̃] féminin (raz)rešitev (problema); razkroj; razdrtje; odločnost; odločitev, sklep; politique resolucija; juridique preklic, razveljavitev (d'une vente neke prodaje)

de résolution odločen
résolution inébranlable, irrévocable neomajen, nepreklicen sklep
résolution de l'Assemblée générale des Nations Unies resolucija Generalne skupščine združenih narodov
résolution des équations reševanje enačb
résolution de la neige en eau raztopitev snega v vodo
résolution d'une tumeur nazadovanje tumorja
résolution musculaire sprostitev mišic
adopter, approuver une résolution sprejeti, odobriti sklep
changer de résolution spremeniti sklep, odločitev
il manque de résolution manjka mu odločnosti
prendre une résolution odločiti se, skleniti

resolve¹ [rizɔ́lv] samostalnik
sklep, odločitev, odlok, odločba; namera, namen, nakana; rešitev
poetično odločnost, vztrajnost

rezolúţie -i f sklep, resolucija; jur. razdrtje (pogodbe)

risoluzione f

1. razrešitev:
la risoluzione di un problema rešitev problema

2. sklep; resolucija:
risoluzione ferma čvrst sklep
approvare una risoluzione sprejeti sklep, resolucijo

3. pravo razdor, razdrtje, prekinitev:
risoluzione di un contratto razdrtje pogodbe

4. razkrajanje, razstavljanje, raztvarjanje

rješénje s (ijek.), rešénje s (ek.)
1. rešitev
2. odločba, sklep: rješenje Izvršnog vijeća
3. ukaz: rješenje o pritvoru
4. rešitev: rješenje zadatka

Rückschluß, Rückschluss, der, sklep, sklepanje

Schloß², Schloss, das, (Schlosses, Schlösser) ključavnica; beim Gewehr: zaklep; bei der Schere: tečaj; Tierkunde sklep; ins Schloß fallen zaloputniti se; ins Schloß werfen eine Tür: zaloputniti; hinter/unter Schloß und Riegel pod ključem/pod ključ; ein Schloß vor dem Mund zaklenjena usta