Franja

diatonique [djatɔnik] adjectif, musique diatoničen

échelle féminin, gamme féminin diatonique diatonična lestvica, skala

erátičen errático

eratična skala roca f errática

ērigō -ere -rēxī -rēctum (ē in regere)

1. pokonci postaviti (postavljati), (po)vzdigniti ([po]vzdigati): iacentem Cu., haerentem Val. Fl., arborem Ci., mālum de nave V., scalas ad moenia L. prisloniti, natura hominem erexit Ci. je dala človeku pokončno postavo, hominem sic erexit H. je pokonci spravil, je vzbudil, erigere oculos Ci. dvigniti (dvigati), odpreti (odpirati), aurīs Ci., ali aures Sen. ph., Aug. na ušesa vleči, ušesa nastavljati, caput Lucr., vultum ad spectacula Iuv., geminos crinibus anguīs V., membra cubili Sil., digitum, manus ad tectum Q., nubem pulveris Amm., undantem glomerato pulvere nubem Sil., tenebras T. storiti, napraviti; refl.: se erigere in med.: erigi pokonci postaviti se, vzravnati se, vzdigniti (vzdigovati) se: neque … erigere sese aut sublevare possunt C., conituntur pueri, ut sese erigant Ci., ad hoc se Romanus … induperator erexit Iuv.; erigi in auras O., sub auras V., in ungues, in digitos Q., ali protinus in pedes suos Lact., toro Val. Fl., pisces erecti Col. ne plosko ležeče, erecta comam (grški acc.) Sil.

2. occ.
a) zgradbe (pokonci) postaviti (postavljati), izpelj(ev)ati, (se)zidati, (z)graditi: Plin. iun., Amm., turres C., Cu., Fl., pyram ad auras V., donec erecta in arcem via est L. dokler ni bila speljana pot, erigere pontem Cu. most narediti, aras Cu., Val. Fl., Iuv., villas Iuv., sepulcrum, tuguria T., castra T. tabor postaviti, montes Lact. (na)grmaditi; pesn.: erigere undas V. valove kopičiti, Charybdis fluctūs sub auras erigit V. meče, bruha kvišku, scopulos et viscera montis erigit eructans V. kopiči bruhajoč, alnos solo erigere V.; med. = dvigati (dvigovati) se: fumus ad sidera erigitur V., pontus fluctibus erigitur O. se valovi in peni; poseb. o krajih: insula Sicanium iuxta latus … erigitur V. otok se dviguje, quidquid silvarum ac montium erigitur T. kar se gozdnatega gorovja dviga, petra in metae modum erecta est Cu. skala se dviga kakor koničast steber.
b) voj. (moštvo, vojake) odvesti gor na … , pomakniti na … , tudi = postaviti, razpostaviti: agmen in primos clivos, in adversum collem, in tumulum L., agmen in collem Sil., aciem in collem T.; tudi: gradum erigere Sil. kvišku stopati.

3. pren. tolažiti, potolažiti, (o)hrabriti, opogumiti, osrčiti (osrčevati): Val. Fl., Plin. iun., Iust., Fl., animum demissum erigere Ci., adflictum erexit Ci., erigere provinciam Ci., quin tuis litteris se magis etiam erexit Ci. ep., populus ad spem recuperandae libertatis erectus Ci., quae contumelia eum non fregit, sed erexit N., erigere populos ad cupidinem fortunae novae L., postquam nihil esse periculi sensimus, erigimur H., animos ad spem adventus eius erigere Cu., liberius dolor erigi coepit V. žalost se je začela očitneje kazati, ad (in) spem erectus T.; pesn.: erigere iras Sil. (po)večati; occ.: koga pozornega, pazljivega storiti: erigite aurīs mentīsque vestras (zevgmata) Ci. poslušajte in pazite, erigere animum ad audiendum Ci. duha usmeriti na (pazljivo) poslušanje, aculeos severitatis in rem Ci. obrniti, haec res senatum erexit L. to je vzbudilo pozornost starešinstva. — Od tod adj. pt. pf. ērēctus 3

1. pokonci stoječ, pokončen, raven: Val. Fl., Iuv., Sil, idr., prorae admodum erectae C., erigere status Ci., quae (providentia naturae) primum eos (homines) … celsos et erectos constituit Ci., erectus vultus O., vultus erectior Q., erecta petra Cu., erectus incessus T., erectissima proceritudo obeliscorum Iul. Val.

2. pren. (v dobrem pomenu) vzvišen, visok, velikodušen: magnus animus et erectus Ci., animus celsus et erectus Ci., animus altus et erectus Auct. b. Afr.; liber et erectus H., sublime et erectum ingenium T., erecto animo T.; neutr. pl. subst.: acria illa et erecta Plin. iun. tista ognjevita in vznesena mesta; (v slabem pomenu) prevzeten, ohol: orator Ci.; occ.
a) pazljiv, pozoren, z napeto pozornostjo pričakujoč: Iust., Amm., iudices Ci., studium in legendo Ci. ep., vos … erectos ad libertatem reciperandam cohortabor Ci., cum civitas in foro exspectatione erecta staret L., erecti animi in expeditionem belli L., mens circa studia erecta Q., quo essent ad agendum erectiores Q., erecta studia in eum T., animi erecti Plin. iun.
b) veder, čil, živ(ahen), pogumen, srčen: Iust., Amm., alacri animo et erecto Ci., nunc vero multo sum erectior, quod … Ci., si quis paulo est erectior Ci., ingenii mobilis et erecti Sen. ph., hoc vultu sumus erecti, hoc summissi Q., erectis animis T.; z gen.: erectus animi Sil. od srčnosti vnet; adv. le v komp. ērēctius srčneje, prostodušneje: erectius iudicare Gell., erectius ire, reviviscere, loqui Amm.

erratico agg. (m pl. -ci)

1. blodeč:
selvaggina erratica prehodna divjad

2. geol. eratski:
mosso erratico eratska skala

3. med. nestalen, občasen:
febbri erratiche občasna vročica

erratique [ɛratik] adjectif, géologie eratičen, blodeč; samoten; médecine nereden, neredno nastopajoč, ki se seli (bolezen)

bloc masculin, roche féminin erratique eratična skala, samotnjak

évoquer [evɔke] verbe transitif obuditi spomin, spomniti, poklicati v spomin (quelque chose kaj); klicati (duhove); omeniti; predstavljati, spominjati na; postaviti (problem); imenovati (imena); juridique spraviti pred višje sodišče

évoquer Dieu klicati Boga
évoquer ses souvenirs de voyage obujati spomine na potovanje
ce rocher évoque une tête humaine ta skala spominja na človeško glavo
évoquer un problème omeniti problem

exsultō (exultō) -āre -āvī -ātum (frequ in intens. glag. ex[s]ilīre)

1. poskakovati, skakati: exsultantes lolligines Ci., equi ferocitate exultantes Ci., verberibus equos cogebant exsultare N. vzpenjati se, in numerum exultant Lucr. plešejo, hic exsultantīs Salios … extuderat V. plešoče, gens umida ponti exsultans V. iz vode poskakujoč, Tarquitius exsultans contra V., (taurus) viridi exultat in herba O., pecora exultantia Plin.; o stvareh: sanguis emicat exultans alte Lucr., exsultantia corda V. utripajoča, mons exsultat solo V. skala odskoči od tal, exultant pampini Plin. zrastejo, exultant glebae Plin. štrle (kvišku), quae (syllabae breves) … si continuantur, exultant Q. skakljajo; occ. (o vodovju, tekočinah) vzkipe(va)ti, zavreti, razburkati se: exsultant vada, exsultant aestu latices V., exultat medicamen O. se peni (če se kuha).

2. prešerno (svobodno, po volji) gibati se, poditi se: medias inter caedes exsultat Amazon V., exsultat fidens V., Britannorum copiae per catervas et turmas exsultabant T.; klas. le

3. pren.
a) (o govorniku in govoru) svobodno gibati se, vda(ja)ti se svojemu zanosu: (Demosthenes) in reliquis exultavit audacius Ci., campus, in quo exsultare possit oratio Ci., oratio philosophorum exsultat in laude virtutum Ci., verborum audaciā exsultans Ci., assurgendi exultandique licentia Q.; tako tudi: hic (= in pectore) exultat … pavor ac metus Lucr.
b) od zmagoslavja poskakovati, prešerno (zmagoslavno) veseliti se, (za)vriskati: exsultare laetitiā Ci., L., gaudio Ci., quibus gaudiis exsultabis Ci., exultare victoriā Ci., in ruinis alterius Ci., luctu vestro palam exsultavit Ci., eius furorem exsultantem continui Ci., Graeci exsultant, quod … Ci., in quo exsultat et triumphat oratio mea Ci., exsultat animus Ci., plerumque noctis barbari exsultare S., vanā spe exultare Q.
c) bahati se, ponašati se, prevzeten biti, prešeren biti: fregi exsultantis praedonis audaciam Ci., Hannibal iuveniliter exsultans Ci., hic successu exsultans animisque Coroebus V., nec Agricola umquam in suam famam (rebus) gestis exsultavit T. — Od tod adj. pt. pr. ex(s)ultāns -antis,

1. skakljajoč (o besedah, sestavljenih iz samih kratkih zlogov): (verbum) exultantissimum Q.

2. (o govoru in govorniku) prešeren: fiunt pro compositis exultantes Q., et arcessita et exultantia Q. Adv. exsultanter

1. prešerno, s prešerno radostjo: aliquid exsultanter accipere ali excipere Cypr.

2. komp. exsultantius prešerneje: quae … quasi exsultantius scripsi Plin. iun.

fissuré, e [-re] adjectif razpokan

mur masculin, rocher masculin fissuré zid, skala z razpokami

friable [frijabl] adjectif (z)drobljiv, krhek, krušljiv

roche féminin friable krhka, krušljiva skala

gládek (-dka -o) adj.

1. (ki ima površino brez izboklin, vboklin) liscio:
gladka površina superficie liscia
gladki lasje capelli lisci

2. (stilno zelo izoblikovan, skrben) levigato, polito:
gladek prevod una traduzione accurata, polita

3. pren. liscio, piano, senza intoppi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. gladka omaka salsa vellutata
gladka preča bandeau
alp. gladka skala pioda
alp. gladka stena placca
film. gladka stran filma fascia liscia della pellicola
pren. gladka zmaga vittoria netta
anat. gladke mišice muscoli lisci
sladek in gladek glas voce smancerosa
gladek nastop contegno, esibizione, recita impeccabile
bot. gladki bor pino bianco (Pinus strobus)
gladko sedlo barda

gòl¹ naked; nude; unclothed; in the nude; in the buff; (slečen) stripped; (teren, kraj) treeless, bleak, open; (glava) bare, uncovered; (brez perja) unfledged, callow; figurativno plain, udisguised; (meč) unsheathed, drawn

z gòlim očesom with the naked eye
z gòlimi rokami with one's bare hands
čisto gòl in one's bare skin, stark naked
do gòlega slečen stripped naked, stripped to the buff
gòla dejstva the naked facts
gòlo drevo a tree bare of leaves
gòl(i) meč a naked sword
gòla, čista potrata sheer waste
iz gòle (čiste) potrebe by sheer necessity
gòla (sama, čista) skala sheer rock
gòla pokrajina bare landscape
gòla resnica the naked truth
do gòlega sleči to strip someone naked (ali to the buff)
do gòlega so jih slekli they stripped them naked

Grad, der, (-es, -e)

1. stopnja (auch in der Algebra: Gleichung 1. Grades enačba prve stopnje), akademischer Grad akademska stopnja; figurativ mera, in erhöhtem Grad v večji meri; bis zu einem gewissen Grad do neke mere; in höchstem Grad skrajno

2. auf einer Skala: stopinja, n Grad Celsius n stopinj Celzija; Geographie n Grad südlicher Breite n stopinj južne širine

3. Verwandtschaftsgrad: koleno, ein Vetter zweiten Grades bratranec v drugem kolenu ersten Grades prve stopnje, prvostopenjski

gradué, e [-düe] adjectif razdeljen na stop(i)nje; masculin, féminin diplomiranec, -nka (na univerzi), ki ima akademsko stopnjo

échelle féminin graduée lestvica, skala

graníten de granit(e), granitique

granitna skala rocher moški spol de granit(e) (ali granitique)

graniteux, euse [-tö, z] adjectif granitast

roche féminin graniteuse granitasta skala

inquebrantable

resolución inquebrantable kot skala trden sklep

ȉstarskī -ā -ō istrski: -o vino; istarski specijalitet; istarski gonič; -a ljestvica muz. šesttonska istrska skala, lestvica; istarski razvod

kam|en moški spol (-na …)

1. snov: der Stein
dragi kamen der Edelstein
poldragi kamen der Halbedelstein

2. kos: der Stein, der Steinbrocken; (skala) der Fels

3. kemija der -stein (bakrov Kupferstein, vinski Weinstein)
lužni kamen das Ätznatron

4. gradbeništvo, arhitektura der -stein (miljni Meilenstein, naravni Naturstein, zidava iz naravnega das Naturstein-Mauerwerk, nosilni Tragstein, oporni Kragstein, sklepni Schlussstein, spodnji Bodenstein, temeljni Grundstein, umetni Kunststein, vogalni Eckstein, začetni Anfängerstein, der Anfänger, zaključni der Schlussstein, zgornji der Läuferstein)
zgradba iz kamna der Steinbau

5. tehnika der -stein (brusni Schleifstein, Ölstein, mlinski Mühlstein, spajkalni Lötstein)
vijak za kamen die Steinschraube
sveder za kamen der Steinbohrer

6. medicina der -stein (sečnika Blasenstein, ledvični Harnstein, Nierenstein, zobni Zahnstein, žolčni Gallenstein)
operacija kamna die Steinoperation
tvorba kamna die Steinbildung

7. religija
krstilni kamen (krstilnik) der Taufstein

8.
rastlinstvo, botanika živi kamni Lebende Steine

9.
kamen modrih Stein der Weisen
kamen spotike Stein des Anstoßes, ovira: Stolperstein
preizkusni kamen Prüfstein

10.
težak kot kamen steinschwer
trd kot kamen steinhart, knochenhart
spati kot kamen schlafen wie ein Klotz
vreči prvi kamen na koga den ersten Stein (auf jemandem) werfen
ne bo ostal kamen na kamnu es wird kein Stein auf dem anderen bleiben
komu pade kamen od srca ein Stein/eine Zentnerlast fällt (jemandem) vom Herzen
jokati, da bi se še kamen omečil weinen, [daß] dass es einen Stein erweichen könnte
kaplja na kapljo kamen izdolbe steter Tropfen höhlt den Stein

lapis -idis, m (prim. gr. λέπας gola skala, kamen, λεπαῖος skalnat)

1. kamen
a) konkr.: α) alicuius domus fracta coniectu lapidum Ci. z lučanjem kamenja, lapide (lapidibus) percussum esse Ci., lapidibus aliquem cooperire ali obruere Ci. kamenjáti (kamnáti) koga, aliquem lapidibus prosequi Ci., membra, quae debilitavit lapidibus Ci., lapides iaciendos curare Ci., undique in muros lapides iaci coepti sunt C., lapide ictum ex muro perire C., lapide ictus interiit N., eminus glande aut lapidibus pugnare S., fundā lapides mittere L., lapides mittere in aliquem Petr., aliquem lapidibus prosternere Val. Max., ad lapides et arma discurrere T., vehicula ne lapidibus quidem fulta in eodem vestigio quiescebant Plin. iun., ingenti lapidum saxorumque nimbo classem operire Fl., lapidibus pluit L. (prim. lapidat pod lapidō) kamenje dežuje, kamenje pada (z neba), lapides ardentes L. meteorji, meteoriti, izpodnebniki, lapide candidiore diem notare Cat. zaznamovati dan kot srečen (prim. lapillus 2. b)). β) kot snovno ime: l. silex Pl., Ca., L., quadratus (kolekt.) Varr. fr., Cu., Sen. ph. kvadrasto rezani kamni, kvadri, emporium lapide sternere L. mostiti, utrjevati, e lapide naumachiae circum maximum exstruere Suet., e lapidibus templo Iovis Capitolini destinatis filio monumentum exstruere Suet., l. bibulus V. votlič, plovec, vivus Cu. kresilnik, kresilo, kremen, coctilis Sen. ph., durus Plin., structilis Icti. stavbni (gradbeni) kamen, terminalis Amm. mejni kamen, mejnik, primarius Vulg. temeljni (podkladni) kamen; pren. in preg. kamen (podoba ničvrednosti ali brezčutnosti): verberare lapidem Pl. = zastonj se truditi, „bob ob steno metati“, lapides loqui Pl. govoriti hude, neprijetne besede (ki padejo kakor kamen na srce), grobo, osorno govoriti, alterā manu ferre lapidem, panem ostentare alterā Pl. = javno se dobrikati, da bi na skrivnem škodoval, lapides mehercule omnes flere ac lamentari coëgisses Ci. = kamen bi bil omečil, ad eundem lapidem bis offendere Aus. in (elipt.) bis ad eundem Ci. ep. = dvakrat narediti isto napako, ah lapis est ferrumque Tib.; kamen (podoba toposti, neumnosti): neque habet plus sapientiae quam lapis Pl., i, quid stas, lapis? Ter. = ti štor (teslo).

2. occ.
a) mlinski kamen: lapis lapidem terit Pl.
b) mejni kamen, mejnik: sacer l. L., Sen. tr. posvečeni mejnik, cui lapis cessit Lact.
c) miljni kamen, miljnik (pogosto v zvezi z vrstilnimi števniki): sepultus est iuxta viam Appiam ad quintum lapidem N. = 5 rim. milj (7,4 km) od Rima (ob velikih rimskih cestah so stali miljniki na vsakih 1000 korakov; 1000 korakov = 1 rim. milja), intra vicesimum lapidem L., ad sextum lapidem a Vienna Sen. ph., ad quartum lapidem, ultra lapidem tertium Suet., ultra centesimum et quinquagesimum lapidem Plin. iun., quinto lapide castra statuere Iust., ad quartum lapidem ab urbe Aur.; pri T. je beseda lapis včasih tudi izpuščena, npr.: ad duodecimum (sc. lapidem) a Cremona ali promoveri ad quartum a Bedriaco castra placuit T.
d) spominski kamen, spomenik: lapis memoriae Othonis inscriptus Suet.
e) nagrobni kamen, nagrobnik: fac lapis inscriptis stet super ossa notis Tib., ultimus l. Pr.
f) marmorni kamen, marmor: Parius l. V. beli paroški (= z otoka Paros) marmor, Phrygius H. pisani frigijski (= iz frigijskega mesta Sinade (Synnada -ōrum)) marmor (toda: Phrygius lapis Plin. (36, 19, 36) = barvilna prst, prst bárvnica), Numidicus, Thasius Suet.; tudi marmorna(ta) mizna plošča, marmorna stranica: lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H.
g) v pl. kamenčki za masivne pode, masivni šiljáki, masiven pod (tlak): lapides varios lutulentā radere palmā H.
h) dragulj, poseb. biser: gemmae et lapides H., elapsus aure l. O. biser, lapis Eoa lectus in unda Sen. tr., nec niveus lapis deducat aures, Indici donum maris Sen. tr., lapidum gemmarumque fulgor Sen. tr., lapidum causā pecuniae ad externas gentes transferuntur T., adamantis lapidis copia Amm., diademate lapidum fulgore distincto Amm.
i) kamen ali kamnita podnožnica, kamnit podnožnik, kamnit oder izklicevalca (praeco) na suženjskem trgu: atque in eopse adstas lapide, ut praeco praedicat Pl.; od tod: praeter duos de lapide emptos tribunos Ci. javno kupljena = javno podkupljena.
j) Iuppiter lapis Jupitrov kamen, kamena strela (iz kršca), ki so jo (kot Jupitrov simbol) držali v rokah pri prisegi: Iovem lapidem iurare Ci. ep. na Jupitrov kamen priseči (prisegati) = strogo (trdno) (za)rotiti se, strogo (trdno) priseči (prisegati), zakleti (zaklinjati) se.

Opomba: Star. abl. sg. lapī: Enn. ap. Prisc.; star. gen. pl. lapiderum: C. Gellius ap. Char. — Po gr. ἡ λίϑος f: Enn. ap. Non., Varr.

lavique [lavik] adjectif laven, iz lave

roche féminin lavique lavna skala