Franja

kreménasto adv.
kremenasto siv color grigio selce

median¹ [mí:diən] pridevnik
srednji, vsredini

anatomija median digit nožni sredinec
median strip srednji pas avtoceste
median grey srednje siv
median salaries srednje plače
median line anatomija srednja črta telesa; matematika srednjica, razpolovnica

módro¹ adv.
modro rdeč rossoblù
modro siv grigio azzurro; grigio ardesia
modro zelen verde azzurro

nekóliko adv. alquanto, un po'; un tantino; alcuni (-e):
nekoliko pred polnočjo un po' prima di mezzanotte
izid je še nekoliko negotov l'esito è un po' incerto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nekoliko hladen freddiccio
nekoliko kalen torbidiccio
nekoliko siv brizzolato
nekoliko pijan brillo
nekoliko sladek amabile, abboccato (vino)
nekoliko trpek agrigno

palleō -ēre -uī (osnovna *palu̯o-, *polu̯o- bled, siv, rumenkast; prim. skr. palita- siv od starosti, gr. πολιός siv, πελιός ali πελός sivočrn, umazan, πέλειος črnkast, πέλεια ali πελειάς divji golob, lat. pallidus, pallor, pullus, palumbes, sl. plav, hr. plâv = pallidus, stvnem. falo rumen)

1. bled, plàv biti, bledeti, pesn. tudi svetlozelen, zelenkast ali rumenkast biti: Pers., Iuv., Mart., apparet esse commotum, sudat pallet Ci., pallent amisso sanguine venae O., pallebant ora metu O.

2. metaf.
a) barvo spremeniti (spreminjati), menja(va)ti, zamenja(va)ti, barvo izgubiti (izgubljati), (o)bledeti, poblede(va)ti, neprijetne barve biti: Mart., Lucan., Sil., iam sidera pallent vicino turbata die Stat., fastigia pallebant musco O., pallet Aurora venenis nostris O., ne vitio caeli palleat aegra seges O., obscura caelo labitur phoebi soror tristisque mundus nubilo pallet die Sen. tr. je temen; z acc.: multos colores p. Pr. pogosto spremeniti (spreminjati) barvo, preblede(va)ti.
b) zaradi kake strasti bled biti, (pre)bledeti, medleti, bolehati za čim, bolan biti zaradi česa: quisquis ambitione malā at argenti pallet amore H., viso si palles, improbe, nummo Pers.; abs.: corpora ignavia pallentia Sen. rh.; v dobrem pomenu (o pridno učečih se): vigilandum, durandum, enitendum, pallendum est Q.; od tod z acc.: iratum Eupollidem palles Pers. blediš, ko bereš Evpolida; z dat.: tunc utile multis pallere Iuv.

3. meton. v strahu biti, bati se, plašiti se, tesno biti komu pri srcu, tesniti koga kaj: sub iudice palles Pers., ad omnia fulgura p. Iuv.; z acc.: palluit audax pontum H. se je bal morja; z dat.: pallet pater pueris H. se boji za otroke. — Od tod adj. pt. pr. pallēns -entis

1. bled, bledikav, obléden, prstén: ora V., pallentes terrore puellae O.; poseb. v podzemlju: Lucan., Sen. tr., umbrae Erebi V., umbrae Sil., undae Tib., animae V.

2. pesn. plàv (pláv), rumen(kast), rumenozelen, bledozelen, medlozelen, umazanorumen: arva auro pallentia O., violae, herbae, olivae V., lupini O., sol pallentes iungit equos Tib. (ob sončnem mrku), toga mortui tribulis Mart., gemma Plin., taurus ferrugine pallens Val. Fl., Phoebe pallens Cl. = mesec.

3. meton. (pesn.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: morbi V., philtra O., fama T., curae Mart., mores Pers., oscula Val. Fl.

pepe m

1. bot. poprovec (Piper nigrum)

2. kulin. poper (začimba):
pepe in grani poper v zrnih
pepe macinato mleti poper
pepe bianco, nero beli, črni poper
essere tutto pepe biti živi ogenj
non metterci né sale né pepe pren. ne vtikati, vmešavati se (v)
non sapere né di sale né di pepe biti plehek (tudi pren.);
rispondere col sale e col pepe pren. odgovoriti ostro, zbadljivo

3. ekst. kulin.:
pepe di Caienna paprika (začimba)
pepe di Giamaica (pimento) piment

4.
sale e pepe poprasto siv:
vestito sale e pepe siva obleka
capelli sale e pepe osiveli lasje

pepélast cendré, cendreux

pepelasto siv gris-cendré

pepélast color ceniza

pepelasto siv gris ceniza

pepélnat ashen; ashy

pepélnato siv ashen grey (ali gray), ash-coloured
pepélnato bled ashy-pale
postati pepélnato bled to turn ashen (ali ashen-faced)

pērla

A) f

1. biser (tudi pren.):
una collana di perle verižica iz biserov
la perla dei galantuomini največji poštenjak
quante perle nel compito! iron. naloga kar mrgoli od napak

2. farm. dišeča perla (Asperula odorata)

3. zool. vrbnica, vodna muha (Perla maxima)

B) agg. invar. biseren:
grigio perla biserno siv

plomber [plɔ̃be] verbe transitif (za)plombirati; zaliti s svincem; technique prevleči s svincem, glazirati, posvinčiti; preveriti vertikalnost s svinčnico; argot trdo steptati, zvaljati

(se) plomber (nebo) postati svinčeno siv
plomber une dent, un wagon, un colis zaplombirati zob, vagon, paket
se faire plomber une dent dati si plombirati zob
plomber une poterie z grafitom prevleči lončeno posodo

polia¹ -ae, acc. -an, f (gr. πολιός siv) pólija (= „sivka“, „sivec“), nam neznan dragulj sivkaste barve: crocian croci, polian canitiei (sc. colos appellavit) similitudinem quandam spargens e nigro Plin.

pullus³ 3 (iz *pul-no-s, *pu̯l̥n-o-s; prim. skr. palitáḥ, lat. pallēre, gr. πολιός siv) umazanobarven, temnobarven, sivočrn, črn(i)kast: Varr. idr., capilli O., ficus, myrtus H. zamolklo (temno) zelena, terra Ca., Plin. sivočrna (kot posebno rodovitna zemljina, prst), nigra terra, quam pullam vocant Col.; poseb. pulla vestis O., Varr. ap. Non. ali toga Ci. ali pullum pallium Fl. sivočrna = žalna obleka, žalna toga, žalna halja, pulla tunica Ci. sivočrna = delavska tunika, delavska plahutača (prostakov); ta oblačila so bila narejena iz sivočrne nebeljene volne; metaf.: pullus sermo Varr. preprost; pesn.: pulla stamina O., Mart. žalovite, nesrečne niti (Park); subst. pullum -ī, n temna (zamolkla) barva, temno blago, temna tkanina: obstrusa carbasa pullo O. črno obrobljena oblačila; pl.: pulla decent niveas (sc. puellas) O. temno (črnina) pristaja belopoltim dekletom.

rather¹ [rá:ðə] prislov
prej, rajši, raje; precéj

rather good precéj dober, kar dober
rather good than bad prej dober kot slab
rather a long way precéj dolga pot, precéj daleč
rather before nekaj prej
the rather that... toliko bolj (prej, rajši), ker...
grey rather than white prej siv kot bel
I rather think that... jaz bi prej (skoraj) mislil, da...
I had rather that... jaz bi rajši...
I had rather stay jaz bi rajši ostal
he left rather than join me rajši je odpotoval, kot da bi se mi pridružil
I would rather die than betray him jaz bi rajši umrl, kot ga izdal (se mu izneveril)
he would rather have died than revealed it on bi bil rajši umrl, kot to razkril
I would (had) much rather (not) go jaz bi precéj rajši (ne) šel
thank you, I had rather not hvala, (rajši) ne
his remark was rather foolish njegova opazka je bila precéj bedasta
the play was rather a success (gledališka) igra je imela precejšen uspeh

rjávkasto adv. marrone:
rjavkasto siv grigio marrone

rjávo adv.
rjavo rdeč rosso marrone
rjavo rumen giallo marrone
rjavo siv grigio marrone

rouille [ruj] féminin rja; botanique snet (na žitu); populaire steklenica; adjectif rdečkasto rjav

costume masculin de sport gris et rouille siv in rdečkasto rjav športni kostim
la rouille attaque, ronge le fer rja napada, razjeda železo

scortor -ārī (scortum) kurbati se, vlačugati se, vlačiti se, kurbariti, nastavljati se, prostituirati se: quando me cum pariter potant, pariter scortari solent PL., annos gnatus sexaginta qui erit siquem scibimus seu maritum siv[e] hercle adeo caelibem scortarier PL., edunt, bibunt, scortantur PL., non est flagitium, mihi crede, adulescentulum scortari, neque potare TER., scortari crebro nolunt, nolunt crebro convivarier, praebent exigue sumptum TER., scortari est s[a]epius meretriculam ducere, quae dicta a pelle: id enim non solum antiqui dicebant scortum VARR., nam specula in cubiculo scortans dicitur habuisse disposita SUET., nec te conscientia stimulat, sed affectione calcata inter lanceas et gladios istos scortari tibi libet? AP.; subst. pt. pr. scortantes kurbajoči se, kurbirji, vlačugarji, blodníki: scortantes et meretricantes AUG., scortantes cum meretricibus VULG.

Opomba: Inf. pr. scortarier: PL.

sivozelen [ê] (-a, -o) graugrün; (olivno siv) olivgrau

srebríkasto adv.
srebrikasto siv grigio argento