Franja

Notfall, der, sila; im Notfall v sili, v skrajnem primeru

Notlage, die, stiska, sila

nȕžda ž (rus.)
1. sila, stiska, potreba: u slučaju -e če je sila; nužda zakon mijenja; izlaz za -u zasilni izhod; pomagati koga u -i pomagati komu v sili
2. nuja: nužda jasnog mišljenja
3. telesna potreba: mala, velika nužda; vršiti -u opravljati potrebo

obsidiō -ōnis, f (obsidēre)

1. obsedanje, obleganje, obstop(anje), blokada, zapora, obkolitev, zajetje: Enn. ap. Fest., Q., Lucan., Aur. idr., urbem obsidione claudere N. ali cingere V., Iust., premere V., L., urbes partim vi, partim obsidione cepit Ci., obsidio deinde per paucos dies magis quam oppugnatio (naskakovanje) fuit L., obsidionem relinquere C. = ab obsidione recedere Iust., Cyzicum obsidione liberavit N. ali Capuae obsidionem liberare L. mesto rešiti obleganja; occ. obsedno stanje: in obsidione Athenas tenuerunt N., (sc. praesidio pulso) patriam obsidione liberarunt N.

2. metaf. ujetništvo: filium obsidione Amphipolitanā liberare Iust., in haec nostra castra ex istā obsidione transire Iust., Demetrius obsidione Parthorum liberatus Iust.
b) (huda) pogibel, uničenje, poguba, nevarnost, stiska, sila, nuja: Iuv., Plin. iun., rem publicam obsidone liberare, Italiam obsidione liberare Ci.

obsidium¹ -iī, n (obsidēre), neklas. = obsidiō

1. obsedanje, obleganje, obstop(anje), blokada, zapora, obkolitev, zajetje: Varr., S. fr. ap. Fest., obsidium facere Ilio Pl. zasesti, zajeti Ilion, tolerant inopiam obsidiumque T., obsidium solvere T., milites ad liberandum Mogontiaci obsidium ducere T. da bi Mogontiak rešili obleganja, occupare obsidio Lacedaemonis exercitum L.

2. metaf.
a) zalezovanje: obsidia hominum atque insidiosorum animalium Col.
b) pozornost, previdnost: curatoris Col.
c) (huda) pogibel, uničenje, poguba, nevarnost, stiska, sila, nuja: tuo tergo obsidium adesse Pl. udarci, batine.
d) varstvo, zaščita, pomoč: Suet. ap. Fest.

odpòr -a m
1. repulsie, repugnanţă, aversiune, silă, dezgust, scârbă; antipatie
□ povzročati/povzročiti odpor a repugna
2. rezistenţă, împotrivire

ops, opis, f, nom. in dat. sg. le kot nom. propr., gen. pl. opum (prim. skr. ápnas pridelek, donos, izkupiček, imetek, gr. ὄμπνη živež, žito, bogastvo, imetje, ὄμπνιος obilen, lat. opulentus, opiparus, opitulus, Opsci, Osci (gr. Ὀπικοί = Bogati(ni), Kmetje (?))

I. sg. in pl.

1. = opera prizadevanje, služba: opis pretium Enn.

2. moč, sila, zmožnost, zmogljivost, premoženje: quacumque ope possent, vim propulsarent Ci., omni ope … iuvare quempiam Plin. iun., omni ope anniti (eniti), ut … L. ali omni ope et operā eniti, ut … Ci. ali summā ope anniti, ut … Gell. ali summis opibus adnisi, ut … L. (tako tudi summis ali omnibus opibus, ex summis opibus pri raznih glag. Plin.) ali omni ope niti, ne … S. ali pro se quisque viri summa nituntur opum vi V. ali omnibus viribus atque opibus resistere Ci. na vso moč, na vse pretege, grates persolvere dignas non opis est nostrae V. ni v moji moči, ni mi moči, ne morem, arbor habebit opes O.

3. sg. pomoč, okrepitev, podkrepitev, podpora: Pl., L., Plin. iun., Stat., Suet., Fl. idr., opis indigere N., Ci., opis haud indiga nostrae V., sine ope divinā C., opem dare O. ali ferre (alicui) Ci., N., O. (prim. opitulor) ali affere O. (komu) pomoči (pomagati), opem ab aliquo petere Ci.; redko pl.: alienarum opem indigens N., sine hominum opibus et studiis Ci. —

II. pl.

1. denarna pomoč, denar, denarstvo, denarništvo, denarni sistem, finance, zaklad(i), premoženje, imetje, bogastvo: Enn. ap. Ci., V., H. idr., regiae Ci., homo parvis opibus et facultatibus praeditus Ci., Sicilia floret opibus et copiis Ci., spes opesque ali spes atque opes vitae meae Pl. moj up in moja sreča, ruris opes O., urbium opes exhaurire L. bogata mesta (o)pleniti, (o)ropati, attritis opibus T. ob oslabelem denarnem sistemu = ob finančnem neredu, opes (sijaj, razkošje) amovento Ci., adstante ope barbaricā Poeta ap. Ci. trojansko bogastvo.

2. (velik) vpliv, veljava, veljavnost, moč, mogočnost: Lacedaemoniorum opes concussit N., omnes Catilinae opes concidēre Ci., opes Gallorum frangere L., opes affectare L., opes violentas et minime ferendam potentiam concupiscere Ci.

3. vojna (vojaška) moč, bojne čete, vojska, armada: regiis opibus praefuturum N., Pontus regiis opibus vallatus N., exigua manus tantas opes prostravit N. —

III. pooseb. (nom. propr.) Ops, Opis, f Óps, boginja zemlje in rodovitnosti, obilnosti in bogastva: Varr., Ci., O., Macr.; ad Opis (sc. aedem na Kapitoliju) Ci. — Soobl. Opis -is, f: Hyg. — Od tod Opālia -ium, n opálije, praznik boginje Ops, ki so ga praznovali 9. decembra: Varr., Macr.

paupertās -ātis, f (pauper) neimovitost, ubožnost, beda in sicer

1. pičel obstoj, pičla sredstva, pičla eksistenca, pomanjkanje sredstev, pomanjkanje bogastva = stanje, ko človek nima ne več ne manj, kot je nujno potrebno (naspr. divitiae): H., T., Sen. ph., Sil., Val. Max. idr., paupertas vel potius egestas ac mendacitas Ci., in paupertate vivere Ci. ob pičlem, non est paupertas habere nihil Mart.; v pl.: potes animo advertere et horum temporum divitias et illorum paupertates Varr. ap. Non., ex multis paupertatibus divitiae fiunt Sen. ph. pičlih dohodkov; occ. siromačíja = skromno premoženje: Dig.

2. metaf. (= egestas, inopia) revščina, siromašnost, siromaštvo, siróščina, potreba, pomanjkanje, stiska, beda, sila: Ci., L. idr., infelix Iuv., paupertas si malum est, mendicus beatus nemo esse potest Ci., cum propter paupertatem sues puer pasceret Ci.; pren. bornost, revnost, siromašnost: illam partem excusationis qua te scribis orationis paupertate (sic enim appellas) isdem verbis epistulas saepius mittere nec nosco nec probo Ci. ep., quae cur tanto opere aspernemur nihil video, nisi quod iniqui iudices adversus nos sumus ideoque paupertate sermonis laboramus Q., quam in Latinum transferentes litteraturam vocaverunt, fines suos norit, praesertim tantum ab hac appellationis suae paupertate Q.

pinch¹ [pinč] samostalnik
uščip, ščipanje, stiskanje, pritisk; ščepec
figurativno stiska, muka, sila
sleng odvzem prostosti, aretacija
sleng tatvina

to give s.o. a pinch uščipniti koga
sleng a pinch of trohica česa
at (ali on, in) a pinch v sili
if it comes to the pinch če bo nujno
there's the pinch v tem grmu tiči zajec
the pinch of hunger huda lakota

poderío moški spol sila, moč; posest

pōssa f knjižno moč, sila:
a tutta possa na vso moč, z vsemi silami

potencia ženski spol moč, sila, mogočnost, oblast; potenca; možnost

potencia adquisitiva kupna moč
potencia marítima pomorska sila
potencia motriz gonilna sila
potencia de tracción vlečna sila
grande potencia velesila
elevar a la terza potencia kubirati

potency [poútənsi] samostalnik
moč, sila, učinkovitost; vplivnost
fiziologija potentnost

potēnza f

1. moč; zmožnost; potenca:
potenza economica, militare gospodarska, vojaška moč
la potenza della sua fantasia moč njegove domišljije
potenza sessuale spolna potenca

2. moč, avtoriteta, vpliv, vplivnost

3. sila:
grandi potenze velike sile

4. fiz. moč:
potenza di un motore zmogljivost, storilnost motorja

5. mat. potenca:
seconda potenza di un numero kvadrat nekega števila
all'ennesima potenza pren. maksimalno, skrajno:
è antipatico all'ennesima potenza skrajno je zoprn

6. geol. debelina sloja

potere^*

A) v. intr. (pres. pōsso)

1. moči; smeti:
non ti posso aiutare ne morem ti pomagati
posso sedermi? ali se lahko usedem?

2. biti možno, verjetno:
tutto può accadere vse se lahko zgodi
può essere che, può darsi che možno je, da; lahko, da

3. moči (biti učinkovit):
l'esempio può più che la parola zgled pove več kot beseda

4. (v raznih izrazih)
a più non posso z vsemi močmi:
gridare a più non posso kričati na ves glas
correre a più non posso teči, kolikor te noge nesejo
non poterne più ne prenesti, zdržati več
non potercela con qcn. ne moči se meriti s kom

B) m

1. moč:
potere soprannaturale nadnaravna moč

2. zmožnost:
ha il potere di convincere con poche parole zna prepričati z malo besedami

3. oblast, posest

4. moč, sposobnost, zmožnost:
potere contrattuale pogajalska moč
potere deterrente zastraševalna moč

5. oblast:
sete di potere sla po oblasti
il potere spirituale, temporale del Papa papeževa duhovna, posvetna oblast

6. pravo oblast; sila:
potere legislativo, esecutivo, giudiziario zakonodajna, izvršilna, sodna oblast
divisione dei poteri delitev oblasti
il quarto potere sedma sila

7. fiz. moč

8. moč, sposobnost:
potere d'acquisto kupna moč

pouvoir¹ [puvwar] masculin moč, oblast, sila; pooblastilo; sposobnost; ugled, vpliv (sur na)

en mon pouvoir v moji moči, v mojih močeh
pouvoir d'achat kupna moč
pouvoir d'attraction privlačna sila, privlačnost
pouvoir constituant, législatif, exécutif ustavodajna, zakonodajna, izvršilna oblast
pouvoir judiciaire sodna oblast
pouvoir d'observation dar opazovanja
pouvoir paternel očetovska, starševska oblast
pouvoirs pluriel publics javna oblast
abus masculin de pouvoir zloraba oblasti
arrivée féminin au pouvoir, prise féminin de pouvoir prevzem oblasti
excès masculin de pouvoir prekoračenje pooblastil
fondé masculin de pouvoir pooblaščenec; prokurist
homme masculin au pouvoir oblastnik
homme masculin du pouvoir privrženec oblasti, režima
plein pouvoir (polno) pooblastilo
avoir en son pouvoir imeti v svoji oblasti
être au pouvoir (politique) biti na oblasti
être en, au pouvoir de quelqu'un biti v rokah, v oblasti kake osebe
excéder, outrepasser ses pouvoirs prekoračiti svoje pooblastilo
exercer, détenir le pouvoir izvajati oblast, vladati
munir de pouvoir dati pooblastilo, pooblastiti
tomber au pouvoir de quelqu'un pasti komu v roke

power¹ [páuə] samostalnik
moč, sila, sposobnost (telesna in duševna)
množina zmožnosti, sposobnosti, dar, talent; vlada, oblast, gospostvo (over nad)
vpliv
pravno polnomočje, pooblastilo
politika moč, sila, oblast (power politics politika sile)
država, velesila (great powers velesile)
vplivna oseba, vplivno mesto; višja sila, božanstvo, duhovi (the powers above višja sila, bogovi)
pogovorno množina, sila česa (a power of people sila ljudi)
matematika potenca (x to the power of three x na tretjo potenco)
fizika sila, energija, zmogljivost
elektrika (jaki) tok
tehnično mehanična, gonilna sila (horse power konjska sila)
optika zmogljivost povečanja leče

within (out of) my power (ni) v moji moči
pogovorno more power to you (ali to your elbow) ! srečno!, mnogo uspeha!
to do all in one's power storiti, kar je komu mogoče
absolute power neomejena oblast
to be in power biti na oblasti, biti na krmilu
to be in s.o.'s power biti v oblasti koga
to come into power priti na oblast
to have s.o. in one's power imeti koga v oblasti
to have (no) power over s.o. (ne) imeti oblast(i) nad kom, (ne) imeti vpliv(a) pri kom
pravno full power, s polnomočje
pravno power of attorney pooblastilo, polnomočje
the powers that be oblast, oblastniki
tehnično mechanical powers stroji
power on z motorjem v teku
power off v prostem teku (motor)
under one's own power z lastno silo (tudi figurativno)
the A.B.C. powers Argentina, Brazilija, Čile

precisión ženski spol določnost, natančnost, točnost; jedrnatost; obveznost; sila, nuja; siljenje; potreba

báscula de precisión precizna tehtnica
de toda precisión zelo nujen

premura ženski spol sila, stiska; naglica

con premura naglo

presse [prɛs] féminin gneča; množica; nuja, sila; naglica; familier zadrega, stiska; technique stiskalnica (zlasti tiskarska); tiskarski stroj; tisk

presse à bras, hydraulique ročna, hidravlična stiskalnica
presse du cœur sentimentalen časopisni magazin
presse filmée tedenski pregled
presse à huile stiskalnica za olje
presse d'opposition opozicijski tisk
presse périodique, quotidienne periodični, (vsako)dnevni tisk
presse parlée, radiophonique radijska poročila
presse à sensation senzacijski tisk
agence féminin de presse tiskovna agencija
campagne féminin de presse tiskovna kampanja
coupures féminin pluriel de presse izvlečki iz časopisov
liberté féminin de la presse svoboda tiska
moments masculin pluriel de presse konične ure
la petite presse revolverski listi
revue féminin de presse pregled (dnevnega) tiska
service masculin de presse izvodi kake knjige, ki se pošljejo časopisom in revijam
avoir bonne, mauvaise presse imeti laskave, nenaklonjene komentarje v tisku, figuré biti na dobrem, na slabem glasu
être sous presse biti v tisku
ne pas faire presse (figuré) ne se pretegniti (z delom)
fendre la presse preriniti se skozi gnečo
mettre sous presse dati v tisk, tiskati
se tirer de la presse izvleči se iz afere
il n'y a pas de presse ne mudi se