Franja

pópek (-pka) m

1. anat. ombelico:
med. vnetje popka onfalite
pren. popek sveta l'ombelico del mondo
pren. ne seči komu do popka non essere all'altezza di qcn.

2. bot. gemma, boccio:
bot. adventivni, nadomestni popek gemma avventizia

poségnuti (poséći) pòsēgnēm
I. poseči: posegnuti rukom na što, za čim
II. posegnuti se na koga kamenom, nožem seči po kamnu, nožu proti komu

put^*2 [put]

1. prehodni glagol
položiti, postaviti, dati kam, vtakniti (in one's pocket v žep; in prison v ječo)
spraviti (koga v posteljo, v neprijeten položaj, v red, v tek); izpostaviti, podvreči čemu (to put to death usmrtiti koga)
posaditi (into, under s čim; the land was put under potatoes)
poslati, dati, siliti, naganjati (to v, k; to put to school poslati v šolo, to put to trade dati koga v uk, to put the horse to the fence nagnati konja v skok čez ograjo)
napeljati, zvabiti (on, to k)
napisati (to put one's signature to a document)
prestaviti, prevesti (into French v francoščino)
izraziti, formulirati (I cannot put it into words ne znam tega z besedami izraziti; how shall I put it kako naj to formuliram?)
oceniti, preceniti (at; I put his income at £ 1000 a year po mojem zasluži 1000 funtov na leto)
uporabiti (to; to put s.th. to a good use dobro kaj uporabiti)
zastaviti, postaviti (vprašanje, predlog I put it to you apeliram na vas, obračam se na vas)
staviti (on denar na kaj)
vložiti, investirati (into v)
naložiti (npr. davek, to put a tax on obdavčiti kaj)
naprtiti, pripisati komu kaj (on; they put the blame on him krivdo valijo na njega)
šport metati, vreči (kroglo); poriniti (bodalo), streljati (in, into)

2. neprehodni glagol
podati se, napotiti se, iti, hiteti (for kam; to put to land podati se na kopno; to put to sea odpluti; to put for home napotiti se domov)
navtika jadrati, krmariti, pluti
ameriško izlivati se (into v)

to put s.o. above s.o. else postaviti koga pred drugega
to put one's brain to it koncentrirati se na kaj, lotiti se česa
to put a bullet through ustreliti, preluknjati koga
to put in black and white, to put in writing napisati
to be put to it biti prisiljen
to be hard put to it biti v zagati, v škripcih, biti prisiljen k čemu
to put the cow to the bull pripeljati kravo k biku
put the case that recimo, da
to put the cart before the horse nesmiselno ravnati
to put o.s. in (under) the care of s.o. postaviti se pod zaščito koga
to put out of action onesposobiti
to put s.o. out of countenance spraviti koga iz ravnotežja
to put down the drain vreči v vodo, neumno zapraviti
to put all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
to put an end (ali stop, period) to napraviti konec s čim, končati
to put the good face on it mirno kaj prenesti
to put one's foot in it narediti napako, osramotiti se, blamirati se
to put in force uveljaviti
to put s.o. on his feet spraviti koga na noge
to put the finger on pokazati s prstom na, identificirati koga (kaj)
to put s.o. on guard opozoriti koga na previdnost
to put one's hands to lotiti se; pomagati
to put into the hands of s.o. prepustiti komu, dati komu v roke
to put out of one's head izbiti si iz glave, pozabiti
to put a horse to vpreči konja
to put s.o. in a hole spraviti koga v neugodon položaj
to put the hand to the plough prijeti za delo
to put one's hands in one's pocket globoko seči v žep
to put it to s.o. apelirati na koga, dati komu na voljo
to put a knife into zabosti
sleng to put the lid on presegati vse meje, biti višek česa
to put money on staviti na kaj
to put the money to a good use pametno porabiti denar
to put a matter right izgladiti (zadevo)
to put it mildly milo rečeno
to put in mind spomniti koga
to put s.o.'s nose out of joint spodriniti koga
to put in order urediti
to put s.o. on his oath zapriseči koga
to put in practice izvajati
to put o.s. in s.o.'s place vživeti se v položaj koga drugega
to put on paper napisati
not to put it past one pripisati komu kaj slabega
to put to ransom zahtevati odkupnino za
to put s.o. right popraviti koga
to put in shape spraviti v dobro kondicijo, oblikovati
to put one's shoulder to the wheel potruditi se
to put a spoke in s.o.'s wheel metati komu polena pod noge
to put to the sword prebosti z mečem
to stay put ostati na mestu
figurativno to put teeth into zagristi se v kaj
to put s.o. through it dajati koga na sito in rešeto
to put in use uporabiti
to put a veto on it uporabiti veto
to put into words izraziti z besedami, točno opisati
to put s.o. in the wrong postaviti koga na laž, dokazati, da nima prav
to put s.o. out of the way spraviti koga s poti
sleng to put s.o. wise odpreti komu oči
sleng to put the wind up s.o. prestrašiti koga, dati mu vetra
well put dobro povedano
to put the weight metati kroglo
to put everything wrong narediti vse narobe

Rede, die, (-, -n) govor; govorjenje; gebundene/ungebundene Rede vezana/nevezana beseda; leere Reden prazno govorjenje; eine Rede halten imeti govor; wovon ist die Rede? o čem je beseda?; die Rede kam auf X beseda je nanesla na X; große Reden führen ustiti se; es geht die Rede ... govori se, da ...; die Rede kommt auf začne se govoriti o; die Rede bringen auf speljati pogovor na; die Rede ist von govor je o; davon kann keine Rede sein figurativ to sploh ne pride v poštev; Rede und Antwort stehen zagovarjati se, odgovarjati za; nicht der Rede wert sein ne biti vredno besed; die Rede verschlagen zapreti sapo; in die Rede fallen seči v besedo; zur Rede stellen poklicati na zagovor; eine zündende Rede plameneč govor; direkte/indirekte Rede premi/odvisni govor; es geht die Rede, [daß] dass ... govori se, da ...

remonter [rəmɔ̃te] verbe intransitif zopet iti navzgor; zopet vstopiti (en auto v avto); dvigati se (zemljišče), dvigniti se; segati nazaj (à v, do); pasti nazaj (à na); botanique dvakrat (v letu) cveteti; marine peljati se proti severu; priti z juga (veter); verbe transitif nesti navzgor (na podstrešje itd.); više obesiti (sliko); architecture zvišati; zavihati kvišku, navzgor (ovratnik); naviti (uro, gramofon, igračo); pluti, plavati navzgor (la rivière po reki); technique zopet sestaviti, montirati; izpolniti (zalogo, knjižnico); dati novega konja (quelqu'un komu); dvigniti (pogum, razpoloženje); okrepčati (o vinu, žganju); zamenjati podplat in oglav pri škornju, čevlju; osvežiti (barvo); théâtre znova uprizoriti

se remonter priti zopet k moči; oskrbeti se zopet (en z); oskrbeti si, dobiti novega konja; figuré, familier okrepiti se (duševno)
remonter à bard zopet se vkrcati
remonter à cheval zopet (za)jahati konja
remonter haut, remonter au déluge seči, segati daleč nazaj (v preteklost)
il faut remonter à l'origine treba je iti nazaj do začetka
il remonte sur sa bête, sur l'eau, ses actions remontent (figuré, familier) njegove delnice se dvigajo
remonter le courant pluti, plavati proti toku, figuré premagati težave
remonter sa montre naviti (svojo) uro
le vent remonte veter piha proti severu
le baromètre remonte barometer se zopet dviga
remonter un escalier iti zopet po stopnicah navzgor
remonter sa valise au grenier zopet odnesti svoj kovček na podstrešje
remonter une pièce zopet uprizoriti gledališko igro
remonter sa garde-robe izpopolniti si garderobo
remonter le courage, le moral de quelqu'un dvigniti zopet komu pogum, moralo
remonter au sixième étage par l'ascenseur iti zopet v 6. nadstropje z dvigalom
remonter un violon, une raquette de tennis napeti strune na violini, na teniškem loparju
se remonter en linge, en vêtements oskrbeti se zopet s perilom, z oblekami

re-novō -āre -āvī -ātum (re in novāre)

1. obnoviti (obnavljati), prenoviti (prenavljati), narediti (delati) novo, popraviti (popravljati), postaviti (postavljati) v prejšnje stanje: Col., Lucr., Sil., Sen. ph. idr., colonias renovare Ci., Virtutis templum a M. Marcello renovatum Ci.; kot agr. t.t.: agrum renovare O. „prenoviti njivo“ = pustiti jo v prelogu (v prahi); toda: agrum aratro renovare O. preora(va)ti njivo = spočito njivo pripravljati za setev, durum renovare arvum O., nec meus innumeris renovatur campus aratris O., dens terram renovantis aratri O., nec renovatus ager O. neorano, preložno, v prahi, humum Mart., aut ut multa mei renovarent iugera tauri Tib.; occ.: renovare fenus in singulos annos Ci. ep. jemati obresti od obresti, zaračunati (zaračunavati) obrestne obresti (obresti na obresti), centesimae quotannis renovatae Ci. ep., tabulas testamenti renovare Petr. spremeniti oporoko.

2. metaf.
a) zopet (znova, ponovno, spet) obnoviti (obnavljati), zopet (znova, ponovno, spet) prenoviti (prenavljati), zopet (znova, ponovno, vnovič) začeti (začenjati): Cu., Iuv., Plin. idr., cursum, proelium C., bellum C., S., foedus L., memoriam Ci., hospitium Ci., dextras T. znova si podati roke, znova si seči v roko, dolorem V., iram T., scelus Ci. zopet zagrešiti; pren.: casus omnes V. znova prebiti, znova prestati, renovem tua vulnera O. znova načeti, znova dregati v … ; occ. pomladiti (pomlajati, pomlajevati): ex morbo velut renovatus flos iuventae L., renovata senectus in florem redeat O., veteres arcūs leto procorum renovare Pr.
b) utrditi (utrjevati), (o)krepiti, učvrstiti (učvrščati, učvrščevati), okrepčati (okrepčevati), poživiti (poživljati), oživiti (oživljati), osvežiti (osveževati): animo confirmato atque renovato Ci., renovare corpora ad omnia de integro patienda L., vos me reficere et renovare rem publicam potestis Ci.; med. ali refl. (o)krepiti se, utrditi (utrjevati) se: Corn. idr., fatigata (sc. facundia) renovatur Q., Catilinam commutatione rerum esse renovatum Ci., se novis copiis renovare Ci.
c) (z besedami) ponoviti (ponavljati), zopet (znova) na dan spraviti (spravljati), znova (spre)govoriti o čem, znova si (pri)klicati v spomin koga, kaj, znova obuditi spomin na koga, kaj, znova priti na misel komu kaj: Corn., renovabo ea, quae dicta sunt Ci., rem commemorando renovare C., renovabitur prima illa militia Ci. pride zopet na misel.

scarsēlla f

1. usnjena mošnja

2. nareč. žep:
mettere mano alla scarsella seči v žep

3. arhit. četverokotna absida

4. bočni oklep (na srednjeveških oklepih)

ségati glej séči

v besedo segati se mêler à la conversation
v srce segati toucher

ségati (-am) imperf. glej seči | segati

ségati, sézati glej séči (sežem)

segel [é] ipd. ➞ → seči

sézati (-am) imperf. glej seči | segati

skrájen utmost, uttermost, outermost, pesniško outmost, extreme; (zadnji) last, the very last

skrájna (najvišja) cena best, highest possible price
skrájna (najnižja) cena the lowest, the rock bottom price
skrájni čas je it's high time
v skrájnem primeru in case of necessity
skrájno prislov extremely, exceedingly, in the highest degree
skrájna meja, sila extremity
v skrájni potrebi (sili) in greatest need
skrájni konec the uttermost end
skrájna nevednost abysmal ignorance
skrájna nevarnost utmost peril
skrájna ponudba the lowest offer
skrájne važnosti of utmost importance
skrájni rok za dobavo je 1. december the latest term for delivery is the 1st of December
seči po skrájnih ukrepih to have recourse to extreme measures
živeti, biti v skrájni bedi to be in the greatest misery (ali in extreme need)

snatch¹ [snæč] samostalnik
hlastaj, zgrabitev, hlastanje (po); napad, naval, muhavost; na hitro pripravljen obrok hrane; (ugoden) trenutek, kratek čas (perioda)
ameriško, sleng ugrabitev otroka (osebe)
množina odlomki (govora, pesmi itd.); koščki, drobci, črepinje

by snatches od časa do časa, v razmakih
in snatches sem ter tja, včasih, od časa do časa
this lazy fellow only works in snatches ta lenuh dela le od časa do časa
to make a snatch at hlastniti po, hlastno seči po, skušati ujeti
she sang snatches of an old song pela je odlomke neke stare pesmi
to sleep in short snatches spati v presledkih

sup-petō (sub-petō) -ere -īvī in -iī (—) (sub in petere)

I.

1. (v izobilju) biti na voljo (razpolago), biti dovolj česa, biti pri rokah, biti obilo česa, biti na uporabo: Enn. fr., Auct. b. Afr., Plin., Plin. iun. idr., id modo videndumst, ut materies suppetat scutariis Pl., cui res non suppetat, verba non desint Ci., ut cetera mihi in dicendo suppetant Ci., vereor, ne mihi crimina non suppeterent Ci., ut mihi ad remunerandum nihil suppetat praeter voluntatem Ci. ep., ne pabuli quidem satis magna copia suppetebat C., cum frumentum copiaeque aliae … largius obsessis quam obsidentibus suppeterent L., ut pro se quisque iam nec consilium sibi suppetere diceret nec … L. da si ne zna niti pomagati, neque, quo manus porrigeret, suppetebat N. in ni mogel kam (po)seči; pesn. z osebnim subj.: novis ut usque suppetas laboribus H. da boš tu za vedno nove muke, da boš izpostavljen vedno novim mukam.

2. occ. zadostovati, zadoščati, zaleči, zadosti biti česa, primeren biti za kaj, čemu, skladati (ujemati) se s čim: Vulg., Lact. idr., ut cotidianis sumptibus copiae suppetant Ci., rudis in militari homine lingua non suppetebat libertati animoque L., quibuscumque vires suppetebant ad arma ferenda L., pauper enim non est, cui rerum suppetit usus H., ut plagae quoque possint suppetere ipsae Lucr., quia non suppetunt dictis data Pl., utinam quae dicis dictis facta suppetant Pl.; pogosto vita suppetit (sc. alicui) življenje biti na voljo komu = biti kdo še živ, kdo še naprej (dalje) živeti: Auct. b. Afr., Vop., si vita suppetet Ci. če bom še živ(el), si vita longior suppetisset L., dum vita suppetit Plin. iun.; pesn. z osebnim subj.: deosque oro, ut (sc. uxor) vitae tuae superstes suppetat Pl. da pride do tega, da te preživi. —

II. prositi namesto koga: Ulp. (Dig.).

tief globok; Temperatur: nizek; Geheimnis, Winter: velik; Not, Schmerz, Einsamkeit: hud; Farbe: temen; tiefer Boden globoka tla; tiefer Schlaf globok spanec; Adverb globoko; (in niedriger Lage) nizko; bedauern, erschrecken: zelo, močno; tief sinken globoko/nizko pasti; tief gefallen sein nizko pasti; tief in globoko v; tief in der Nacht/in Afrika sredi noči/Afrike; tief im Herzen/im tiefsten Herzen na dnu srca; im tiefen Winter sredi zime; tief in die Tasche greifen globoko (po)seči v žep; tief ins Glas gucken globoko pogledati v kozarec; tief in Schulden sein biti visoko zadolžen; tief in der Kreide sein biti globoko v kredi (visoko zadolžen); jemanden tief im Herzen treffen zadeti (koga) globoko v srce; bis tief in den Herbst: do pozne (jeseni); im tiefsten Frieden sredi najglobjega miru; aus tiefster Seele od srca

toucher¹ [tuše] verbe transitif (p)otipati, prijeti za, zadeti; dotakniti se, dotikati se; dvigniti, dobiti, prejeti (denar); igrati (orgle); vnovčiti (ček); tikati se (česa); biti v sorodu z; sporočiti, povedati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); figuré ganiti, prevzeti, (pri)zadeti; verbe intransitif dotakniti se (à quelque chose česa); biti ali priti čisto blizu; zadeti ob, mejiti (à na); musique igrati (de quelque chose na kaj); marine zapluti (à un port v pristanišče); juridique spremeniti (à une loi zakon); figuré tikati se (à quelque chose česa)

se toucher dotikati se, zadeti eden ob drugega, mejiti medsebojno
pas touche! (familier) ne dotikaj se!
touchez-là! udarite! dajte roko! (pri sklenjeni kupčiji)
toucher un adversaire à l'épaule zadeti nasprot-nika v ramo
où peut-on vous toucher? kje vas lahko dobim(o)?
toucher du bout des doigts otipa(va)ti, figuré biti blizu cilja
toucher au but doseči cilj
il touche à la cinquantaine bliža se svojemu petdesetemu letu
il me toucha à l'épaule dotaknil se je moje rame, potipal mi je ramo
toucher à sa fin bližati se koncu, nagibati se h koncu
toucher le fond priti z nogami do dna (v vodi), lahko stati v vodi
toucher la main à quelqu'un dati komu roko (pri pozdravu)
toucher son mois prejeti svojo mesečno plačo
toucher le port zapluti v pristanišče
toucher au port (figuré) bližati se cilju
toucher des roues (aéronautique) pristati (na zemljo)
toucher un mot à quelqu'un de quelque chose povedati, omeniti komu kaj
toucher à une question, à un problème dotakniti se vprašanja, problema
toucher quelqu'un par téléphone doseči koga telefonično
toucher au vif (figuré) zadeti v živo
il n'a jamais touché à un volant on ni nikoli šofiral
n'avoir pas l'air d'y toucher (figuré, familier) skrivati svojo igro, potuhnjeno ravnati, biti nedolžnega videza (kot da ne bi znali do tri šteti)
faire toucher quelque chose au doigt et à l'œil (figuré) jasno, otipljivo komu kaj pojasniti
se laisser toucher (figuré) pustiti se omehčati
se toucher dans la main seči si v roko
les extrêmes se touchent nasprotja imajo (često) kaj skupnega

trou [tru] masculin luknja; figuré vrzel; bedno stanovanje, brlog; populaire jama, grob; uho (šivanke); familier zakotna, odmaknjena vas

trou à fumier gnojiščna jama
trou d'obus lijak od granate
trou de la serrure luknja pri ključavnici
trou de sonde, de forage vrtina
trou du souffleur suflerjeva školjka
le trou normand (figuré) žganje, ki se pije sredi obeda
trou d'air zračna luknja (žep)
un petit trou pas cher odmaknjena vasica, cenena za letovanje
faire un trou à la bourse globoko seči v žep
faire un trou pour en boucher d'autres (figuré) napraviti nov dolg, da bi z njim poplačali druge (stare)
faire son trou (figuré) visoko se povzpeti, uspeti v življenju
il n'est jamais sorti de son trou on ni nikoli potoval, ne pozna prav nič sveta
avoir des trous de mémoire pozabljati
rester dans son trou (figuré) skri(va)ti se

ùnijeti unèsēm (ijek.), ùnēti unèsēm (ek.)
I.
1. odnesti, zanesti: unijeti što u sobu; unesi još jednu stolicu u dvoranu; ja unesoh (unijeh, uneh) stvari unutra
2. vnesti: unijeti što u protokol; najnoviji podaci nisu uneti (unijeti, uneseni) u tekst; u veselo društvo je unio (uneo) nemir
3. odnesti: ti pod barjak pokupi junake, koji može stići i uteći i ranjena druga unijeti (uneti)
II. unijeti se
1. vnesti se
2. unijeti se komu u lice, u oči pogledati komu v obraz, v oči; unijeti se komu u riječ seči komu v besedo

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo