Franja

vela ženski spol bedenje, čutje; nočno delo; sveča, luč; bikoborba bikov rog

vela esteárica stearinska sveča
vela de sebo lojena sveča
encender (apagar) la vela prižgati (ugasiti) luč
en vela bedé, bedeč
entre cuatro velas (fig) v krsti, mrtev

Ventilhorn, das, Musik ventilni rog

vèzma ž (t. vezme, ar.) zastar.
1. rog za smodnik
2. srebrna škatlica, v kateri se hrani amulet, talisman

Waldhorn, das, Musik gozdni rog

Wunderhorn, das, (neizčrpen) rog obilja

валторна f lovski rog

abondance [-dɑ̃s] féminin obilica, izobilje, velika množina; gladkost (v govorjenju); z vodo mešano vino

en abondance v izobilju
en grande abondance na pretek
années féminin pluriel d'abondance rodovitna leta
corne féminin d'abondance rog izobilja
ses pleurs coulaient en abondance solze so ji tekle v potokih
parler avec abondance gladko govoriti
parler d'abondance govoriti brez priprave
vivre dans l'abondance živeti v izobilju
abondance de biens ne nuit pas (proverbe) bolje preveč kot premalo

abundancia ženski spol (pre)obilica, obilje; bogastvo

con abundancia, en abundancia na prebitek
cuerno de la abundancia rog izobilja
de la abundancia del corazón habla la boca skozi usta gre, česar je v srcu preveč

alpsk|i (-a, -o) alpin; (iz Alp) alpisch; Alpen- (dežela das Alpenland, flora die Alpenflora, glasba die Alpenmusik, rastlina die Alpenpflanze, rog das Alphorn)
šport alpsko smučanje Ski alpin
šport alpska kombinacija die Dreierkombination
geografija alpsko predgorje das Alpenvorland, die Voralpen
živalstvo, zoologija Alpen- (kozorog der Alpensteinbock, svizec das Alpenmurmeltier, rovka die Alpenspitzmaus); rastlinstvo, botanika Alpen- (orlica die Alpen-Akelei, planinšček Gemeiner Alpenlattich, negnoj der Alpen-Goldregen, grozdičje die Alpen-Johannisbeere) ➞ → gornik, jetičnik, kosmatinec, mavček, pečnik, ranjak, regrat, šipek, bilnica, hrustavka, jelenka, lanika, madronščica, možina, pokalica, škržolica, grozdičje

Amalthēa -ae, f (Ἀμάλϑεια) Amalteja,

1. Nimfa, hči kralja Melisa na Kreti, ki je s kozjim mlekom vzredila Zevsa: Hyg.; po drugi bajki koza, ki je dojila Zevsa: njen rog (cornu copiae) med zvezdami, simbol obilja: O. Od tod Amalthēa -ae, f (Ἀμάλϑεια) Amalteja, ali Amalthēum -ēī, n in Amalthīum -iī, n (Ἀμαλϑεῖον) Amaltej, staro Amaltejino svetišče blizu Atikovega vaškega posestva ob reki Tijamiju v Epiru; to svetišče je Atik olepšal s platanovjem, gr. napisi in ploskovitimi reliefi, ki so se nanašali na bajko o Amalteji, ter tako spremenil kraj v prijetno letovišče: Ci. ep. Po tem svetišču je posnel Cicero svoj Amaltej na posestvu pri Arpinu: Ci. ep.

2. neka Sibila: Varr. fr., Tib., poistovetena s kumsko: Lact.

anglešk|i [é] (-a, -o) englisch; (napisan angleško, govoreč angleško) englischsprachig
angleški park der englische Garten
angleški rog glasba das Englischhorn
angleški valček der langsame Walzer, der English-Waltz
tehnika angleški ključ der Engländer
živalstvo, zoologija angleška rumena pastirica Englische Schafstelze

angléški anglais, d'Angleterre

angleška bolezen rachitisme moški spol
angleški jezik l'anglais moški spol, la langue anglaise
angleška kretnica croisement moški spol de passage double, traversée ženski spol de jonction
angleški rog cor moški spol anglais
angleški valček valse ženski spol lente
angleško francoski anglo-français
angleško francoski slovar dictionnaire moški spol anglais-français

angléški (-a -o) adj. geogr. inglese:
angleška literatura letteratura inglese
muz. angleški valček valzer inglese, valzer lento
angleški park giardino all'inglese
angleška sobota sabato inglese
angleško stranišče gabinetto all'inglese
teh. angleški ključ chiave inglese
teh. angleški palec pollice
gastr. angleški zajtrk colazione all'inglese
med. angleška bolezen rachitismo
muz. angleški rog corno inglese

bay⁴ [bei] samostalnik
zavijanje, lajanje
figurativno stiska

to be (ali stand) at bay, to turn to bay biti v skrajni stiski; postaviti se po robu, biti pripravljen na najslabše
to bring (ali drive) to bay spraviti v zagato, ugnati v kozji rog
to hold (ali have, keep) at bay zadrževati, brzdati, držati v šahu

Bockshorn, das, ins Bockshorn jagen ugnati v kozji rog

brume [brüm] féminin (gosta) megla; megla na morju

rideau masculin de brume meglena zavesa
trompe féminin de brume rog na ladji (za signale v megli)
banc masculin de brume plast megle

calza ženski spol hlače (dokolenke); oporni klin

meter en una calza ugnati koga v kozji rog, v zadrego spraviti
calzas pl hlače; nogavice
hombre de calzas atacadas staromoden človek
verse en calzas prietas v hudih škripcih biti

chasse [šas] féminin lov; doba lova; lovski revir, lovišče; lovci; lovski plen; militaire lovsko letalstvo, jata lovskih letal, lovsko letalo; zasledovanje, gonja, hajka

chasse à la grande bête, grande chasse veliki lov (na visoko divjad)
chasse au canard sauvage lov na divje race
chasse à l'homme pogon za človekom (da bi ga aretirali ali ubili)
chasse à courre, chasse à bruit, chasse noble (lovski) pogon
chasse d'eau priprava za hitro splaknitev z vodo
chasse sans autorisation divji lov
chasse du loup, du (ali au) lièvre lov na volka, na zajca
chasse sous-marine podmorski lov
chasse à tir zalazni lov
chasse en se postant lovska preža, zaseda
avion masculin de chasse lovsko letalo
cor masculin, couteau masculin, chien masculin de chasse lovski rog, nož, pes
fusil masculin de chasse lovska puška
permis masculin de chasse lovski list, lovska dovolilnica
tableau masculin de chasse lovski plen
actionner la chasse d'eau, la chasse de cabinets spustiti splakovalno vodo (v stranišču)
donner, faire la chasse à quelqu'un loviti, goniti, zasledovati koga
faire la chasse au mari (humour) moža loviti, skušati dobiti moža
se mettre en chasse iti na lov, figuré vneto iskati
partir en chasse iti na lov
prendre quelqu'un, une voiture en chasse pognati se v lov za kom, za avtom
recevoir la chasse (marine) biti zasledovan

cōpiōsus 3, adv. -ē (cōpia)

1. obilen, bogat, imovit, premožen: victus Ci., cibus Cels., Ap., lacrimae Cu., aqua bona et c. Plin. iun. (o vodovodu), domus Ph. bogato opremljena, patrimonium amplum et copiosum ali lautum et copiosum Ci., celebris urbs et c., urbes locupletes et copiosae Ci., provincia copiosior Auct. b. Alx., oppidum copiosissimum C., agri copiosissimi Hirt. prebogata, copiosissimum genus venandi Plin. iun. zelo bogat lov, copiosa via N. ki drži skozi bogate krajine, c. stativa L., c. cornu Petr. rog izobilja, pastum large et copiose comparare Ci., senatorum urna copiose absolvit Ci. ep. z veliko večino, exit sanguis ex ore interdum etiam copiose, frigidam aquam copiose praestare, copiosius vinum bibere ali vino uti Cels., sponte nascuntur (bulbi) copiosissime in Balearibus Plin.; (o osebah): quae mulier ante hunc quaestorem copiosa plane et locuples fuit Ci., opulenti homines et copiosi Ci., domus (rodbina) copiosa Plin. iun., hostis copiosissimus Suet., Eutr. kaj dobro z živežem preskrbljen.

2.
a) z ad dovolj bogat za kaj: quamquam erat provincia minime copiosa ad alendos exercitus Auct. b. Alx.
b) z abl. bogat s čim, česa, obilujoč, (dobro) založen s čim: tu agris, tu aedificiis, tu argento, tu familiā, tu rebus omnibus ornatus et copiosus sis et dubites … ? Ci., Bruttedium artibus honestis copiosum … festinatio exstimulabat T., Arion grandi pecunia et re bona multa copiosus Gell., oppidum copiosum re cibaria Gell., vinea compluviata copiosior vino Plin.
c) z a(b) bogat od česa, po čem: copiosus a frumento locus Ci. ep.

3. pren.
a) (o jeziku, govoru in govorniku) bogat, besedljiv, gostobeseden, mnogobeseden, zgovoren, obširen, na široko razpreden, misli poln: lingua, disputatio Ci., oratio Ci. obširen, sermo, senatus consultum Plin. iun., loquacitas Q., homo Ci., vir L., vir c. in dicendo Ci., Plin. iun., c. homo ad dicendum, orator copiosior et melior Ci., oratores copiosiores Q., Hortensius homo copiosissimus Ci. kaj spreten govornik, copiose Sosippus dixisse dicitur, copiose loqui ali defendere causas reorum, copiose laudatur Apronius Ci., copiose tractare aliquid Q., causam copiosissime disputare Ci. ali copiosissime defendi Cu. zelo obširno; (o snovi) jedrnat, bogatega jedra: materia Plin. iun., copiosa rerum varietas Ph.
b) darovit = zelo nadarjen, mnogoveden, preučen, obsežnega znanja: ingenium facile et c. Q., ingenium facile, copiosum, suave Lact., ingenium copiosissimum Plin. iun.

corner¹ [kɔ́:nə] samostalnik
vogal, ogel; kot, kotiček; rob; zavoj; ovinek
figurativno stiska, zadrega, težava
trgovina nakup celotne zaloge blaga; strel iz kota (nogomet)

round the corner čisto blizu; zunaj nevarnosti
a tight corner lepa godlja
to drive s.o. into a corner ugnati koga v kozji rog
to turn the corner premagati težave, preboleti krizo
hole-and-corner sumljiv, zakoten
to cut off corners iti naravnost; zmanjšati stroške
in the (four) corners of the earth povsod
hole and corner transaction tajne spletke
to take a corner rezati ovinek