Franja

prékla stick; rod; (za fižol) beanpole, pole

dolga prékla (figurativno, dolgin) beanpole

progēnie f invar.

1. knjižno rod; izvor

2. pren. (gentaglia) svojat, sodrga, drhal

3. šalj. otroci, potomci

progenie ženski spol rod, pokolenje

prōgeniēs -ēī, f (prōgīgnere)

1. izvir, izvor, rod, rodbina, rodovina, družina, poreklo, pokolenje, rasa: V. idr., progeniem vestram usque ab avo atque atavo proferens Ter., quo propius aberat a divina progenie Ci., virtutem, non progeniem quaerere Ci., ex magna progenie liberorum L.

2. meton. rod, potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci, naslednik(i), nasledstvo, mladiči, zarod, zalega, leglo, sad: Priamum tanta progenie orbatum Ci., Procles et Eurysthenes principes ex progenie Herculis Spartae reges fuerant N., veteres, qui se progeniem deorum esse dicebant Ci.; o živalih: V., Col.; o rastl.: Col.; occ. potomec, otrok, sin, hči, zarojenec: Miltiadis progenies (= Cimon) N., Sarpedon, mea progenies V., Bacchus progenies Iovis O., Claudia mea progenies Ci. vnukinja, una progenies Lact. ena generacija, progenies Vulg. (= gr. πρόγονοι) predniki, praočetje, začetniki; metaf.: stirps haec (sc. carmina) progeniesque mea est O.

Opomba: Star. gen. progenii: pater supreme, nostrae progenii patris Pac. fr., Pac. ap. Gell., „fames, fami“, „pernicies, pernicii“, „progenies, progenii“, „luxuries, luxurii“, „acies, acii“ Gell.; abl. pl.: progeniebus It.

progeniture [proudžéničə] samostalnik
ploditev; rod, vir, poreklo

progeny [prɔ́džini] samostalnik
potomstvo, potomci, otroci
zoologija zarod, zalega
figurativno sad, produkt; pleme, rod

prōle f

1. otroci:
avere una prole numerosa imeti številno družino
legittima prole zakonski otroci
essere sposato con prole biti poročen in imeti otroke

2. ekst. rod; potomstvo:
l'umana prole človeški rod

3. knjižno otrok, potomec

prōlēs -is, f (iz *pro-olēs; prim. sub-olēs, ind-olēs, ad-olēsco, alō)

1. potomec, otrok, dete, zarojenec, naraščaj: Sen. tr., Val. Fl. idr., proles illa futurorum hominum Ci., postuma V., Bacchi Tib. Priap, gemella O. dvojčka, Apollinea O. Eskulap, Latoia O. = Apolon in Diana, altera Saturni proles (= Iuno) V., laudantur simili prole puerperae H.

2. kolekt. rod, zarod, naraščaj, potomstvo, potomci: Lucr., Ph. idr., Ausonia L., argentea, Mavortia O., dii, Romulae genti date remque prolemque H., praeclara Brutorum atque Aemiliorum proles S. fr., Tuscorum Plin., Teucrorum proles Iuv., prolem propagando procudere Lucr. zaroditi (zaploditi) otroke; metaf. (o živalih): boum V. pasma, escā replere prolem suam Ph., aliam ex alia generando suffice prolem V. pleme, immensi maris proles V.; o rastl.: proles olivae V. sad, jagoda, privignae proles Col. poet.

3. occ. mladina, mlado moštvo, podmladek: equitum peditumque Ci., Arcadiae V.

4. meton. modo: Arn.

prō̆pāgō² -inis, f (prō̆pāgāre)

1. sadika (sadež), mladika, po(d)taknjenec, grebeníca, gróbanica, položníca: Col., Plin., plantae, sarmenta, propagines Ci., truncis oleae melius, propagine vites respondent V.; pesn.: adulta vitium propago H. dorasla rozga, pressi propaginis arcus V.

2. metaf. potomec, otrok, zarojenec, kolekt. zarod, rod, potomstvo, potomci, nasledniki, otroci: (sc. genitoris) vera propago O. pristen (pravi) sin, Autolycus versuta propago (sc. Mercurii) O., Mummi clara propago Lucr., Romana propago V. rimski rod, Rimljani, illa propago contemptrix superûm fuit O., catulorum Lucr.; od tod pl.: clarorum virorum propagines N. rodovniki.

prosapia f knjižno rod:
prosapia nobile plemeniti rod

prosapia ženski spol rod, pleme

prō-sāpia -ae, f (star. beseda) rod(bina), pleme, rodovina, družina: Varr., Prud., veteris prosapiae Ca. ap. Non., requireres, rogitares quis esset aut unde esset, quā prosapiā Pl., homo veteris prosapiae S., „queo“, horridum, „reor“ tolerabile, „autumo“ tragicum, „prosapia“ insulsum Q., virorum fortium more pro gloria veteris prosapiae morti succumbentem Iust., omnes illae veteres prosapiae consulares et censoriae Ap., nihil laudibus Socratis mei admisceo, nullam generositatem, nullam prosapiam Ap., Hymettos Attica et Isth[o]mos Ephyrea et Taenaros Spartiaca … mea vetus prosapia est Ap., haud dubie nobilissimus magnaque et vetere prosapia Suet., Curtii Muciique veteres et clara prosapia Deciorum Amm., sequimini culminis summi prosapiam Amm., ut prosapiae suae claritudo monebat Amm., cum prosapiam arcanae sortis originisque primordialem vobis studeam comprobare M. — Soobl. prō-sāpiēs -ēī, f: Aug., Cass., Prud.

prót rod, wand, twig

provenance [prɔ́vinəns] samostalnik
izvir, vir, rod, provenienca

proveniēnza f

1. izhodišče, izvor, rod, poreklo, provenienca

2. pren. vir, izvor

race³ [réis] samostalnik
rasa; pleme, pasma; poreklo, rod
zoologija & botanika vrsta, razred; rod, vrsta ljudi z neko skupno potezo; rasna lastnost

the race of politicians kasta politikov
race riot rasni nemiri
the human race človeški rod
the winged race ptice
race suicide rasni samomor (zaradi nazadovanj rojstev itd.)

race [ras] féminin rod, pleme; generacija; ljudstvo; rasa; pasma

de grande race (figuré) velikega formata
de race pure čiste rase
races primitives primitivna ljudstva
la race humaine človeški rod
race de vipère gadja zalega
cheval masculin, chien masculin de race čistokrven konj, pes
fin de race dekadenten
bon chien chasse de race (proverbe) jabolko ne pade dalečod drevesa

rādīx -īcis, f (iz indoev. kor. *u̯r̥d-; prim. gr. ῥάδῑξ -ῑκος vej(ic)a, šiba, ῥάδαμνος mladika, ῥαδινός, [ajol. βράδινος] vitek, uren, ῥαδαλός hitro zrasel, vitek, ῥίζα [iz *Ƒρίδi̯α, lezboško βρίσδα] korenina, got. waúrts = stvnem. wurz rastlina, zel = nem. Wurz, Wurzel, lat. rāmus, radius, tuj. v stvnem. retih, nem. Radieschen in Rettich, tuj. v sl. redkev)

I. koren, korenina, korenika dreves, rastlin: Plin. idr., radīces palmarum agrestium Ci., radicibus eruta pinus V., agere radicem ali radices Varr., O., Ci. korenine = capere (radicem) radices Ca. pognati (poganjati); occ. užitni koren: Sen. ph., Cels. idr., genus radicis, quod appellatur chara C., radix dulcis Cels. sladki koren, radix lanaria Col. milnica (prim. rādīcula 2. a), Syriaca Col. redkev, redkvica; poseb. redkev, zlasti redkvica: Cels. idr., radices lassum pervellunt stomachum H., intiba et radix O. —

II. metaf. koren, korenina =

1. najnižji, najspodn(j)ejši del kake stvari, s katerim se drži česa drugega: Cels., Petr., Plin. idr., linguae O., silex avolsa imis radicibus V., humilis radix insulae Plin. iun. plitki temelji, pluma in cutem radices egerat O.

2. montis, collis radix in pl. radices podgorje, vznožje: N., Cu., Mel., Petr. idr., sub (ob) ipsis radicibus montis C., Massici, Caucasi radices Ci., Pyrenaei Plin.

3. radix virīlis moško spolovilo, penis: Cael. (v rokopisih ni razvidno ali gre za radix ali radius virilis).

4. a radicibus (od temeljev, povsem, popolnoma) evertere domum Ph.

5. vir, izvor, izvir(ek), začetek, deblo, rod, pokolenje: patientiae Ci., Marium ex iisdem, quibus nos, radicibus natum Ci., Apollinis radix Plin. pokolenje, rod; o etimološkem izvoru: Varr.

6. močno dno, trden temelj: Pompeius eo robore vir, iis radicibus Ci. ep. ki tako trdno stoji.

raza ženski spol rod, pleme, rasa; izvor, pokolenje

raza amarilla (blanca, negra) rumena (bela, črna) rasa

razza¹ f

1. pleme; pasma:
razze bovine, equine goveje, konjske pasme
animali da razza plemenske živali
di razza, di pura razza čistokrven, rasen
cavallo di razza čistokrven konj
atleta, musicista, scrittore di razza pren. odličen športnik, glasbenik, pisatelj
fare razza razmnožiti, razmnoževati se
fare razza a sé pren. držati se zase, ne iskati družbe

2. rasa:
razza bianca, gialla, nera bela, rumena, črna rasa

3. rod:
razza umana človeški rod
razza di vipere slabš. hudobnež, zahrbtnež

4. vrsta:
ortaggi di varie razze raznovrstne povrtnine
che razza di discorsi stai facendo? kaj neki tveziš? kaj govoriš?
non voglio aver a che fare con quella razza di cretino nočem imeti opravka s tistim težkim bedakom