Franja

relish¹ [réliš] samostalnik
okus (za kaj), užitek (v hrani ipd.), slast; dišava, začimba; prijeten okus; predjed
figurativno veselje (za kaj) navdušenje; nagnjenje ljubezen (do česa); privlačnost, všečnost, draž, čar, tek; pokušnja, kapljica (of česa)

I have no relish for (music) nimam nobenega veselja (smisla) za, ne maram za (glasbo), ni mi do (glasbe)
he has no relish for hard study resen študij mu ne diši
we have no relish for walks za sprehode nam ni
danger gives relish to adventure nevarnost daje draž pustolovščini
to eat with great relish jesti z velikim tekom
hunger is the best relish for food glad je najboljša začimba za jed
to lose its relish izgubiti svojo draž
to have lost all relish izgubiti vso privlačnost (draž, slast)
to read with great relish brati z velikim užitkom, naslajati se ob branju

smrtno tödlich (se ponesrečiti tödlich verunglücken)
smrtno resen todernst
to mislim smrtno resno das ist mein heiliger Ernst
smrtno nevaren lebensgefährlich

smŕtno mortally, deadly

smŕtno bolan dangerously ill
smŕtno ranjen mortally wounded
smŕtno raniti to wound mortally
smŕtno resen very serious
smŕtno zaljubljen desperately in love; over head and ears in love

solid² [sɔ́lid]

1. pridevnik (solidly prislov)
trden (netekoč); čvrst, soliden, masiven, kompakten, homogen, strnjen; nepretrgan; enoličen; utemeljen, pameten, trezen, tehten, močan; zanesljiv, temeljit; soglasen, enodušen, enobarven
trgovina denarno varen, zanesljiv; pristen, pravi, resničen
matematika tridimenzionalen, kubičen

for a solid hour celo (polno, eno) uro
solid arguments stvarni, tehtni argumenti
solid capacity prostornina
solid for sleng lojalen
solid foot (yard) kubičen čevelj (jard)
solid geometry stereometrija
solid gold masivno zlato
a solid man resen, pameten človek, a brez kakih izrednih sposobnosti
solid matter kovinska ploščica, ki se stavi med vrstice (za večji razmik)
solid measure prostorninska mera
solid number integralno število
solid problem matematika problem, ki se da rešiti z enačbo 3. stopnje
solid printing tiskanje vrstic brez stavljanja kovinskih ploščic med vrstice
a solid row of buildings strnjena vrsta poslopij
the solid South ameriško južne države, ki dosledno glasujejo za demokrate
solid square vojska formacija enake dolžine in širine
solid state trdno stanje
a solid tyre polna pnevmatika, guma
a solid vote soglasno glasovanje (volitev)
he was talking a solid hour govoril je nepretrgano celo uro

2. prislov (solidly)
enodušno, soglasno, odločno

to go solid biti soglasno (against proti, for za)
to vote solid enodušno glasovati (for za)

straighten [stréitn]

1. prehodni glagol
izravnati, napraviti ravno; razplesti, izgladiti; urediti; pojasniti; v red spraviti, urediti

2. neprehodni glagol
postati raven, izravnati se

to straighten one's affairs urediti svoje zadeve
to straighten one's face narediti resen obraz
to straighten out urediti; pojasniti
to straighten up neprehodni glagol ameriško zravnati se, postati zopet spodoben, začeti spodobno življenje

veras ženski spol množina resničnost; resnost

de veras brez šale, (čisto) resno, zares, dejansko
¿de veras? je to mogoče? res?
de todas veras čisto resno
tomar de veras resno vzeti
bueno de veras resnično dober
hombre de veras resen človek
entre burlas y veras pol resno pol v šali

viso m

1. obraz:
viso magro, paffuto suh, okrogel obraz
viso pallido, roseo bled, rožnat obraz
a viso aperto pren. odkrito, pogumno
viso pallido bledoličnik (tudi pren. šalj.);
dire qcs. in viso a qcn. kaj komu odkrito povedati
diventare rosso in viso per la vergogna zardeti od sramu
gettare qcs. sul viso a qcn. komu kaj očitati
non guardare in viso qcn. pren. ne zmeniti se za koga

2. ekst. obraz (poteze):
viso allegro, imbronciato, serio vesel, hud, resen obraz
fare buon viso a cattiva sorte pren. sprijazniti se (s čim)
fare buon viso a qcn. koga veselo, ljubeznivo sprejeti
fare il viso duro pren. pokazati se strogega, nepopustljivega

αὐστηρός 3 (αὖος) kisel, rezen, rezek, resen, strog, neprijazen NT.

βαθύς, εῖα, ύ (βάθος) [fem. ion. βαθέη in βαθέα, comp. βαθύτερος, sup. βαθύτατος, ep. βάθιστος] 1. globok, visok, ἠιών globoko zajedena obala, φάλαγξ, bojni red, v katerem stoji več mož drug za drugim; pren. ὄρθρος rano jutro, νύξ pozna noč, φρήν globok, κατὰ φρένα v globočini srca, ἤθεα moder, pameten, resen. 2. gost ἀήρ, ὕλη, dolg, obilen τρίχες, silen, močen λαῖλαψ, rodoviten λήιον, χώρα. – adv. βαθέως.

βλοσυρός 3 ep. grozen, strašen, strahovit, resen.

ἐμ-βρῑθής 2 (βρίθω) 1. težek, tehten, jedrnat, trden, trpežen, čvrst. 2. pren. resen, važen φρόνημα.

ἵστημι [Et. kor. sthā, iz σι-στη-μι, lat. sisto, sto (iz sthājō), slov. stojim, stati (iz stojati). – Obl. impf. ἵστην, fut. στήσω, aor. 1 ἔστησα, pass. praes. ἵσταμαι, impf. ἱστάμην, aor. ἐστάθην, fut. σταθήσομαι, adi. verb. στατός, στατέον; med. fut. στήσομαι, aor. ἐστησάμην, aor. 2 act. ἔστην, pf. ἕστηκα, plpf. εἱστήκειν in εἱστήκη, fut. 3 ἑστήξω, v pf. tudi krajše oblike ἕστᾰτον, ἕστᾰμευ, ἕστατε, ἕστᾰσι, plpf. ἕστᾰσαν, cj. ἑστῶ, opt. ἑσταίην, inf. ἑστάναι, pt. ἑστώς, -ῶσα, -ός, -ῶτος, -ώσης – ep. impf. act. iter. ἵστασκε, aor. 1 act. 3 pl. ἔστασαν, aor. 2, 1 sg. στῆν, 3 sg. iter. στάσκεν, 3 pl. ἔστᾰν, στᾰ́ν; cj. 2 sg. στήῃς, 3 sg. στήῃ, 1 pl. στήομεν, στέωμεν, στείομεν, 2 pl. στήετε, 3 pl. στέωσι, στήωσι, στείωσι, inf. στήμεναι, pf. ind. 2 pl. ἕστητε, imp. ἕστᾰθι, inf. ἑστάμεν(αι), pt. gen. ἑστᾰότος in ἑστεῶτος – ion. pr. act. 3 sg. ἱστᾷ, 3 pl. ἱστέασι, pass. 3 pl. ἱστέαται; impf. 3 pl. ἱστέατο, aor. 2 act. cj. στέωμεν, στέωσι, pf. 3 pl. κατεστάαται – poet. pr. imper. in impf. 2 sg. ἵστω]. I. act. 1. trans. (praes., impf., fut., aor. 1) a) postavljam τρόπαιον, τεῖχος, ἔγχος πρὸς κίονα; ἀγχί τινος postavljam, priženem blizu koga, uredim, postavim v bojni red στίχας, vzdignem λόγχας, naredim, postavim za kaj τύραννον, ὕπαρχον, σὲ κύριον τῶν τέκνων vrnem ti tvoje otroke; νόμον potrdim, utrdim NT, δικαιοσύνην uveljavim NT; b) storim, da se kaj vzdigne κῦμα, napravljam νεφέλας, vzdigujem κόνιν, začenjam, povzročam, vnemam ἔριν; μῆνιν (raz)jezim se, βοήν zaženem krik, χορούς prirejam ples, παννυχίδα obhajam nočno slovesnost, κτερίσματα prinašam žrtve, φυλόπιδα, μάχην začenjam, ὀρθὸν κρᾶτ' držim glavo pokoncu, οὖς vlečem na uho, τρίχας lasje mi vstajajo, se mi ježe; pass. ἀγορὴ ἵσταταί σφι skupščino imajo; c) ustavljam, zadržujem, oviram ἵππον, λαόν; ἡμιόνους, μύλην; πρόσωπον σπουδαίως zgrbančim čelo, naredim resen obraz, ὄμματα ἔστησεν oči so mu osteklenele, stemnilo se mu je pred očmi; νῆας izkrcam, zasidram; στῆσόν με ustavi me; d) tehtam, odtehtam, odmerim; pren. ἁμαρτίαν vštejem v greh. 2. intr. (aor. 2, pf., plpf., fut. 3) a) postavim se (kam), ustavim se, stopim, pristopim; pf. postavil sem se, stojim, ἐς ἀρχήν zasedel sem prestol α.) stopim, postavim se komu nasproti τινὶ πρόμαχος, κατά τινος, πρός τινα; β.) sem, bivam v gotovem stanju (= εἶναι) ποῦ τύχης, ἐς ὀρθόν sem srečen, ἵν' ἕσταμεν χρείας ker smo v tako žalostnem stanju, ἐπὶ παντί τῳ χρείας ἵσταμένῳ vselej, kadar mu pride kakšna potreba, τὰ νῦν ἑστῶτ' οἰκτρὰ ἡμῖν sedanje razmere so za nas (pre)žalostne; γ.) vstanem βάθρων, dvignem se κῦμα, nastopim, začenjam se φύλοπις, μάχη, μείς, ἱστάμενος μήν začetek meseca (= prvih devet dni meseca), ἔαρος ἱσταμένου v začetku pomladi: Λεωνίδῃ ἑστάναι Leonidi na čast stati pokoncu, πρὸς αἰσχρὰ πράγματα bavim se s slabimi dejanji (vdajam se), τρίχες ὀρθαὶ ἔσταν lasje so stali pokoncu, so se ježili, κρημνοὶ ἕστασαν so moleli, štrleli kvišku; δ.) ustavim se, vzdržim naskok, ἐμποδών τινι sem komu na poti, oviram koga; b) obstanem, stojim pri miru, mirujem, δοῦυρα ἐν γαίῃ obtiče v zemlji; s pt. neham; τινί, ἔν τινι držim se česa, vztrajam pri čem. II. med. postavljam sebi (zase) τρόπαιου, začenjam (zase) πόλεμον, μάχην; urejam, uvajam, dajem ἤθεα καὶ νόμους.

καταστηματικός 3 resen, miren, postaven.

πρό-φρων, ὁ, ἡ ep. poet., fem. ep. πρό-φρασσα [Et. iz πρό + φρήν] 1. naklonjen, dobrohoten, prijazen, milosten, dobrotljiv. 2. iz celega srca, rad, drage volje, voljen, vesel. 3. premišljen, resen, odločen.

σεμνός 3 (gl. σέβω) 1. častivreden, častitljiv; a) svet, dostojanstven, vznesen, slovesen, vzvišen; b) ugleden, plemenit, čaščen, dostojen, resen; τὸ πρὸς δόξαν σεμνόν ugled (dostojanstvo) v javnosti. 2. a) gizdav, veličasten, sijajen; b) ponosen, prevzeten, ošaben, ohol. – adv. -ῶς resno.

σπουδάζω (σπουδή) [fut. σπουδάσομαι, aor. ἐσπούδασα, pf. ἐσπούδακα, pass. pf. ἐσπούδασμαι, aor. ἐσπουδάσθην, adi. verb. σπουδαστός; NT fut. σπουδάσω] 1. intr. a) (po)hitim, (po)žurim se εἰς, ἐπί τι; pos. sem marljiv (vnet, prizadeven, delaven) περί τι, περί τινος; b) trudim se (resno), bavim, ukvarjam se s čim, brigam se (skrbim) za koga, prizadevam si za kaj, zanimam se za koga περί τινα, περί τινος, ἐπί τινι, inf.; c) sem resen, ravnam resno, smatram (vzamem) za resno, imam s kom važne (resne) pogovore πρός τινα, ὡς πρὸς φίλον ravnam kot s prijateljem; σπουδάζων resno, v resnici, brez šale. 2. trans. a) pospešujem, marljivo se bavim s čim τί, skrbno pripravim, σῖτα μάλα ἐσπουδασμένα skrbno pripravljene jedi; b) hrepenim po čem, želim, skušam si kaj pridobiti; pass. σπουδάζομαι ὑπό τινος ceni (ljubi) me kdo; c) resno govorim (razpravljam, mislim).

σπουδαῖος 3 (σπουδή) [comp. σπουδαιότερος, sup. -ότατος, Her. -έστερος, -έστατος] 1. a) uren, nagel, hiter, prizadeven, delaven, marljiv, vrl, izvrsten; b) pravičen, častivreden, čislan, cenjen. 2. a) resen, varen, pomemben, imeniten, popoln; b) dragocen, drag, εἰς ὄψιν pogleda vreden.

σύστασις, εως, ἡ 1. (συν-ίστημι) sestavljanje, sestava; a) προσώπου nagubančenje obraza, resen, strog izraz v obličju ali resen pogled, resnost; b) naredba, uredba, uravnava, razvrstitev čet, bojni red. 2. (συν-ίσταμαι) shajanje, zbiranje (na upor, boj), zborovanje; a) združevanje, sestanek, shod; b) obstanek, trdnost, stanovitnost; c) zarota, upor, vstaja, stranka, privrženci; d) spopad, boj, bitka; e) stanje, kakovost, položaj, φρενῶν razburjenost, razdraženost γνώμης.