Franja

recency [rí:sənsi] samostalnik
nedavnost, novost, nedaven (mlad) datum; svežost; sveža rana (zaradi kake izgube)

réga hendidura f ; muesca f ; zool rana de zarzal

rèzotina ž vreznina, vrezana rana

rosníca ž
1. zool. šumska žaba, Rana dalmatina
2. bot. rosnica, rosopas(t), Fumaria

rôsnica (-e) f

1. bot.
navadna rosnica fumaria (Fumaria officinalis)

2. zool. rana dalmatina, rana agile (Rana dalmatina)

sádno s rana od sedla

scar¹ [ska:]

1. samostalnik
brazgotina
figurativno stara rana; žig (sramote), sramota, madež

a scar upon his reputation madež na njegovem ugledu

2. prehodni glagol
pustiti, narediti brazgotino; opraskati, oprasniti
figurativno iznakaziti, izmaličiti
neprehodni glagol
(za)brazgotiniti se, (za)celiti se, zarasti se

to scar over zaceliti se, zarasti se
to scar up prehodni glagol pustiti zaceliti ali zabrazgotiniti
scarred brazgotinast

Schußverletzung, Schussverletzung, die, Medizin strelna rana, strelina

Schußwunde, Schusswunde, die, Medizin strelna rana, strelina

scissure [sížə] samostalnik
urez, vreznina, vrezana rana; razpoka; vrezovanje, zarezovanje

scratch¹ [skræč]

1. samostalnik
praska, neznatna rana, ranica; praskanje, strganje; čečkarija, kar je napisano; startna črta (pri dirkah)
figurativno nič, ničla; prvi začetek
figurativno preizkušnja, dokaz poguma
množina, veterina mahovnica (konjska bolezen)

Old Scratch zlodej, vrag
up to scratch na višini
a scratch of the pen figurativno poteza s peresom
to be up to scratch figurativno biti v formi
to bring s.o. to the scratch figurativno postaviti koga pred odločitev
to bring s.o. up to the scratch figurativno spraviti koga v red
to come up to the scratch, to toe the scratch figurativno ne se izmikati, ne se plašiti, ne se izogibati, izpolniti pričakovanja, napraviti svojo dolžnost, ne se odtegniti (izmuzniti) svoji dolžnosti, pokazati se doraslega položaju, izkazati se
when it came to the scratch ko je prišlo do odločilnega trenutka
to start from scratch iz nič začeti
it is no great scratch to ni bogve koliko vredno

2. pridevnik
skrpan, nehomogen, sestavljen iz neenakih delov, (skupaj) zmašen, improviziran; slučajen, nenameravan; pester, pisan

scratch dinner hitro pripravljena, zmašena večerja
scratch crew hitro (iz vseh vetrov) sestavljeno moštvo
scratch paper konceptni papir

secūris -is, acc. -im, redko (VARR. AP. NON., L., SEN. RH.) -em, abl. -ī redko (AP., TERT.) -e, f (secāre)

1.
a) enorezna sekira: securis anceps PL., O.
b) dvorezna sekira: securis bipennis VARR. AP. NON. (= subst. bipennis -is, f)
c) sekira kot drevača, drvača, drvaríca, sekáča, morda tudi bavta, balta, bradlja, bradva, bezjača, tesača, têsla, tesaríca, címraka, robílnica, tepáča: PLIN. idr., sonat icta securibus ilex V., fertur quo rara securis H., arida perdam ... frondas et caesa securibus urar O.
d) sekira za kamen (za izsekavanje kamenja v rudnikih): STAT.; kot mesarska sekira, mesaríca za pobijanje žrtev: fugit cum saucius aram taurus et incertam excussit cervice securim V., victima pontificum securim cervice tinget H., candidaque adducta collum percussa securi victima purpureo sanguine pulset humum O.
e) kot bojna sekira: Amazonia securis H., subiguntque in cote secures V., peltis et securibus armati CU.
f) kot rabeljska sekira, s katero so obglavljali zločince in kakršne so nosili liktorji v svojih butaricah: LUCR., FL., LACT. idr., securi ferire ali percutere CI. obglaviti, nudatos virgis caedunt securique feriunt L., securibus cervices subicere CI., saevumque securi aspice Torquatum (ki je dal obglaviti svojega lastnega sina) V., admota cervicibus meis securis SEN. RH.; dvoumno: te, cum securi, candicali praeficio provinciae PL.; preg.: securi Tenediā CI. EP. s tenedsko (tenedoško) strogostjo = z največjo strogostjo, brez usmiljenja (Ten(es) (Ten(n)es), kralj na otoku Tenedos, je namreč pri vsaki obtožbi postavil rablja za tožnikom, da je tega takoj kaznoval, če je obtožil nedolžnega človeka); tako tudi: securim Tenediam, quam minaris, abde aliquo FR. tenedsko (tenedoško) sekiro = strogi naklep.

2. metaf. del vinjaka (vinogradniškega noža), kosirja ali klestilnika, ki se uporablja za sekanje, rezilo, sekalo kot motika, rovnica, kopača, kramp, kopulja, kopuljica: COL.

3. meton.
a) udarec, rana = izguba, škoda: quam te securim putas iniecisse petitioni tuae CI., graviorem infligere securim rei publicae CI.
b) najvišja oblast, katere znamenja v Rimu so bile sekire v liktorskih butaricah, (rimska) (nad)oblast, (rimska) nadvlada, (rimska) prevlada, (rimsko) nadvladje: SEN. PH. idr., Germania colla Romanae praebens securi O., mercatorem cum imperio et securibus misimus CI., respicite ... Galliam, quae securibus subiecta perpetuā premitur servitute C., saevas secures accipiet V., Medus timet secures H., virtus nec sumit aut ponit secures (= magistratūs, honores) H., maiorum virtute vacui a securibus et tributis T.

sédno s sadno, dekubitus, rana od ležanja, zaležaj, obležina, proležanj

sekúlja (-e) f zool. rana temporaria (Rana temporaria)

sékulja ž zool. mrka žaba, Rana temporaria

séne sen ž mn. dekubitus, sadno, rana od ležanja ili sjedenja, v. i sedno

skókica (-e) f

1. pulce

2. piccola rana

stab¹ [stæb] samostalnik
vbodljaj, vbod (z nožem, bodalom itd.); vbodna rana, zbodljaj
figurativno ostra bolečina, zadana rana; globoka rana; potuhnjen udarec
figurativno obrekovanje; ranitev čustev
sleng poskus

stab in the back figurativno zahrbten vbod z nožem, zahrbten napad; zahrbtno obrekovanje, klevetanje
to have (to make) a stab at poskusiti (kaj); upati si

Stichwunde, die, Medizin vbodna rana

strelína ž rana od vatrenog oružja