Franja

foster² [fɔ́stə] prehodni glagol
hraniti, gojiti, rediti, vzgajati; pospeševati; rad imeti

to foster up vzgajati
to foster a desire želeti si kaj, hrepeneti po čem

fugāx -ācis (fugiō)

1. ki rad beži:
a) bežen, bežeč, begoten, plašen: f. vir H., lympha f. H., fugacissimus hostis L., f. caprea O., V. plašna srna, ferae fugaces V., fugaces pedes V., Lucan., Vell.;
b) bežeča pred moškimi, „moška“, mrzla, drago se delajoča: Pholoē H.;
c) zaničlj. o sužnju, ki rad uhaja; f. uhajač, ubežnik: Pl.

2. hiteč, nagel, hiter: erimus inter hostes fugacissimi, inter fugaces tardissimi Sen. rh., fugaces nymphae H., f. pennis Pegasus O. urnokrili, fugacior aurā O.

3. metaf. bežen, ubežen, minljiv: fugaces anni H., Sen. tr., bona fugacissima Sen. ph., blanditiae fugaces Plin. iun.

4. z objektnim gen.: izogibajoč se, zavračajoč, zametujoč: f. ambitionis O., rerum O., gloriae Sen. ph. Od tod adv. komp. utrum a se audacius an fugatius ab hostibus geratur bellum L. bolj neustrašeno ali bolj plašno.

fuggy [fʌ́gi] pridevnik
zatohel, neprezračen; ki rad lenari

Fußballfan, der, navijač; človek, ki rad igra nogomet

garánje s težak, mukotrpan rad

gastronome [-nɔm] masculin sladokusec, kdor rad dobro jé; kuhar umetnik

genausogern, genauso gern prav tako rad

généralisateur, trice [-lizatœr, tris] adjectif posploševalen, ki rad posplošuje

gìbaničār m
1. gibaničar, kdor dela gibanice, kdor jih rad je
2. sramotilni vzdevek za četnike v II. svet. vojni
3. zamijesiti, zamesiti kome -u zagosti jo komu

gourmand, e [gurmɑ̃, d] adjectif ki rad dobro jé; požrešen; sladkosneden, pohlepen (de quelque chose česa); masculin požeruh, sladkosnedež, dober jedec; agronomie divji poganjek, mladika

être gourmand de quelque chose rad kaj jesti

hadžipìšmān -ána m (t. pišman, perz.) kdor se rad premisli, skesa in ne naredi, kar je nameraval

heiratslustig ki bi se rad poročil; ki se rad/večkrat poroči

herzensgerne od srca rad

horsy [hɔ́:si] pridevnik (horsily prislov)
ki ima rad konje, konjski, robat
sleng konjski (obraz, postava)

horsy dress jahalna obleka
horsy talk pogovor o konjih

igračkaríja ž neozbiljan rad, igrarija, poigravanje

im-bellis (in-bellis) -e (in [priv.], bellum)

1. nebojevit, ki nima rad vojne, ki mrzi vojno: maior numerus, sed imbellior T. manj sposobno za boj, i. multitudo L. žene in otroci, i. dii O. Venera in Amor, i. lyra, cithara H., fulgor auri Q.; pesn.: imbelle telum V. ki se ni vrglo z močjo vojaka.

2. occ. ne hraber, bojazljiv, strahopeten: ut imbelles timidique videamur Ci., ignavus et imb. L.

3. brez vojne, miren, spokojen, tih: imbellis … Indus V., imb. cervi V., i. columba H.; potem: imb. Tarentum H., imbellem annum agere L., i. fretum Stat., i. somnus Stat.

in-gravātē, adv. brez upora, ne nerad = rad: Amm.

instrumènt i inštrumènt -enta m (lat. instrumentum)
1. muzički instrument
2. instrument, brude za rad, sprava: instrument za merjenje temperature
3. sredstvo, pomoćno sredstvo
4. propis

iubí -ésc vt./vr. ljubiti (se), imeti (se) rad

iubitór -oáre (óri, -oáre)

I. adj. ki ljubi, ki ima rad

II. m/f ljubitelj (-ica), sladokusec