Franja

ruedo moški spol obseg; okolica; rob; okrogla rogoznica; bikoborba bojišče (v areni)

a todo ruedo za vsak primer
coger cinco varas de ruedo meriti pet sežnjev v obsegu

Saum¹, der, (-/e/s, Säume) rob; obšiv; Geologie šiv

sbeccare

A) v. tr. (pres. sbecco) odlomiti, odkrušiti dulec, rob (na posodi iz žgane gline ipd.)

B) ➞ sbeccarsi v. rifl. (pres. mi sbecco) odkrušiti se, odlomiti se (na dulcu, robu posode)

Schmalseite, die, ožja stranica; rob

Schnittkante, die, (rezalni) rob

scrimolo m

1. rob

2. geogr. gorski greben

servus 3 (pravzaprav „čuvajoč“, kot subst. „varuh, čuvaj, paznik“: servāre) služeč, služen, hlapčevski, suženjski, sužnji, zasužnjen, nesvoboden, podložen: PETR., PLIN., ICTI. idr., servam operam, linguam liberam erus iussit me(d) habere PL., reges serva omnia et subiecta imperio suo esse velint L., omnia non serva ... hostilia ducere S. FR., aqua O. ki jo pijejo sužnji, manus O., homines CI., civitas L., Graeciae urbes servae et vectigales L., octo milia liberorum servorumque capitum L., pecus LUCAN., o imitatores, servum pecus H. hlapčevska čreda (glota); occ. kot jur. t. t. (o zemljiščih, poslopjih) obremenjen s služnostjo (servitútom): praedia CI., fundus, arca, aedes ICTI. – Od tod subst.

1. serva -ae, f sužnja, sužnjica, nesvobodnica, nevoljnica, robnica: ICTI. idr., facta e serva libera est PL., quid id ad vidulum attinet, servae sint istae an liberae PL., olli serva datur, operum haud ignara Minervae V., serva Briseis niveo colore movit Achillem H.

2. servus (starejše servos) -ī, m suženj, sužnjik, nesvobodnik, nevoljnik, rob (naspr. dominus, liber): CA., ENN. AP. NON., PL., MART., IUV., AP. idr., feci ex servo ut esses libertus mihi TER., in dominos quaeri de servis iniquum est CI., servum servāque natum regnum occupasse L., omnes, servi atque liberi, opus facerent N.; poseb. servi publici CI., L. državni sužnji, uradni sluge; metaf.: servi libidinum CI., PLIN. IUN., VELL., cupiditatum CI., quem vos ... servum potestatis (sc. vestrae) ... sustentate CI., servi ventris vos estis IUL. VAL.

side¹ [sáid]

1. samostalnik
stran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina
figurativno stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole)
šport moštvo
sleng prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od strani

side by side z ramo ob rami, vštric, vzporedno
by the side of vzdolž, ob
off side oddaljenejša stran, desna stran; šport (nogomet) ofsajd
on the side povrhu
on all sides, on every side na vseh straneh, vsepovsod
on father's side po očetovi strani
on this side of the grave pred smrtjo
back side zadnjica
blind side slaba stran
dark side senčna stran
(šola) classical (modern) side klasična ali humanistična (moderna) smer (oddelek)
God is on our side bog je z nami
the east side of the city vzhodni del mesta
north side severna stran
the other side of the question druga stran (plat) vprašanja (problema)
sunny side, bright side sončna stran, svetla stran (tudi figurativno)
on the wrong side of the door figurativno izključen iz (česa)
on the wrong side of the blanket figurativno nezakonski (otrok)
the wrong side up narobe
the right (the wrong) side of a piece of cloth prava (neprava) stran kosa blaga
the road-side cestni rob (kraj)
to balance on both sides figurativno nihati (kolebati) med dvema stvarema
he is on our side on je na naši strani, z nami
he is on the sunny (bright, right) side of 50 on še ni 50 let star
he is on the shady (wrong) side of 50 on je preko 50 let star
this is a side issue to je postransko vprašanje
to change sides preiti na drugo stran
people come from every side ljudje prihajajo semkaj z vseh strani
to go over to the other side preiti k drugi stranki, uskočiti v drug tabor
to have a pain in one's side imeti bolečine v boku
to have side sleng domišljevati si; delati se važnega
to keep on the right side of s.o. figurativno na prijateljski način s kom urediti stvari
to put a th. on one side postaviti kaj na stran, ne obračati
he puts on too much side on preveč pozira
to shake (to split) one's sides with laughing pokati od smeha
to take sides opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranski
to take side with s.o., to take s.o.'s side potegniti s kom, potegniti se za koga
to view a question from all sides premotriti vprašanje z vseh strani
to win s.o. over to one's side pridobiti koga na svojo stran

2. pridevnik
stranski; prihajajoč od strani

side blow udarec od strani
side door stranska vrata (vhod)
side brake ročna zavora (avto)

skirting [skə́:tiŋ] samostalnik
rob, okrajek; tkanina za ženska krila; manjvredna volna

spigolo m

1. rob, ogel:
spigolo vivo oster rob

2.
spigoli pl. pren. ostrost, robatost, osornost, odljudnost:
essere tutto spigoli biti odljuden, osoren

sponda f

1. obala, breg (morja, reke)

2. ekst. knjižno dežela

3. rob; parapet, ogradek

4. pren. pog. zaščitnik:
farsi una sponda priskrbeti si zaščitnika, patrona

Steg, der, (-/e/s, -e) brv; bei Brillen: mostiček; Musik bei Geigen: kobilica; Typographie razpornik, (Rand) rob, prosti rob; Anatomie bei Knochen: mostiček; bei Schuhen: podpetnik; bei Stühlen, Tischen: prečka; Technik stojina; [Schiffahrt] Schifffahrt mostič

Stoßkante, die, Technik stični rob; bei Hosen: rob

súženj -žnja m rob: trgovina s -i
trgovina robljem; biti komu za -a robovati komu; suženj navade, stroja, svojih strasti

súženj -žnja m (-žnja -e ž) sclav (-ă), rob (roabă), şerb

súžnjik m rob

taenia -ae, f. (tuj. ταινΐα)

1. trak, obveza, poveza, preveza, povoj, povez, starejše obvezilnica: Caecil. ap. Fest., Enn. ap. Fest., taenia vittae V., (sc. Alcibiades) coronis laureis taeniisque donabatur N. lovorjevi venci s trakovi; pesn.: puniceis evincti tempora taenīs V.

2. meton.
a) trakulja: Ca., Plin.
b) kot arhit.t.t. rob okrog stebrov, proga, trak, starejše pasa: epistylii altitudo unius moduli cum taenia et guttis; taenia moduli septima; guttarum longitudo sub taenia contra triglyphos alta Vitr.
c) košček papirja: deprehenditur et lentigo oculis, sed inserta mediis glutinamentis taenia (izdajatelji tu navajajo obl. taenea) fungo papyri bibula Plin. (13, 81).
d) pl. taeniae dolge vrste štrlečih kleči (peči, čeri) v morju: maris, candicantis vadi Plin.; od tod tam bivajoči čokati voleki, starejše bagrenke: taeniense genus purpurarum Plin.

thrum¹ [ɵrʌm]

1. samostalnik
rob tkanine z nitmi, resa (kot okras); rob, kraj
množina odpadki preje

thread and thrum celotno, v celoti, vse obenem, vse hkrati, i dobro i slabo

2. prehodni glagol
obrobiti, obšiti z resami (kot okras)

tiv -uri n rob (pri oblekah)

tranche [trɑ̃š] féminin rezina, reženj, kos (kruha, mesa itd.); (marmorna) plošča; odrezek; del, tranša; rob; obreza (knjige); srednji del volovskega bedra; zaporedna vrsta števil; skupina vagonov; familier obraz

tranche de pain, de jambon reženj kruha, gnjati
tranche napolitaine sladoled v obliki rezine
tranche dorée, marbrée zlata, marmorirana obreza
tranche de vie realističen prizor iz vsakdanjega življenja
tranches pluriel d'émission d'une loterie emisijske tranše pri loteriji
(populaire) s'en payer une tranche zabavati se, mnogo se smejati
tranche-montagne masculin, familier bahač, širokoustnež