Franja

rečeno [ê] gesagt (blago mild gesagt, gelinde gesagt)
kot rečeno wie gesagt, besagtermaßen
rečeno storjeno gesagt getan
ni rečeno, (da je tako) es ist nicht gesagt ([daß] dass es so ist)
s tem ni rečeno … damit soll nicht gesagt sein …
| ➞ → reči

rekel [é] ipd. ➞ → reči

rekoč [ó] sagend; und sagte; ➞ → reči, tako rekoč

résen serio ; (slovesen) solemne ; (strog) severo, riguroso ; (preteč) grave, crítico

resen tekmec un serio rival
resno bolan gravemente enfermo
bilo je resno mišljeno fue dicho en serio
resno kaj vzeti tomar en serio a/c
ni nič resnega no es nada grave
stvar postaja resna la cosa se pone seria
resno kaj reči decir en serio a/c

rézek sharp; (glas) shrill, curt; (pijača) sharp; (veter) keen; (mraz) piercing

to vino je rézko this wine is sharp
rézko reči to say pointedly

s (pred zvenečimi glasovi z) with; by, from

s pošto by post
s 50 leti at the age of 50 years
s časom with time, in the course of time
s svinčnikom in pencil
s tega stališča, vidika from this point of view, standpoint
z zgodovinskega stališča from the historical standpoint
s pismom (pismeno) by letter
s silo by force
s pomočjo... by means of...
kaj (pa) je s teboj? what is the matter with you?
govoriti s kom to speak with (ali to) someone
jesti s krožnika to eat off a plate
pasti s konja to fall off one's horse
hoditi s palico to walk with a stick
potovati s parnikom (z letalom, z vlakom) to travel by steamer (by air plane, by train)
kaj misliš reči s temi besedami? what do you mean by these words?
prepirati se s kom to quarrel with someone
primerjati koga s kom drugim to compare someone with someone else
boriti se s smrtjo to be in one's last agony, to be at one's last gasp
vsta(ja)ti s soncem to rise with the sun
tekmovati s kom to rival someone, to vie with someone
udariti s palico to strike with a stick
vzemite me s seboj! take me along with you!
s solzami v očeh... with tears in one's eyes

samó only, solely, merely; but, nothing but

ne samó..., temveč tudi... not only... but also...
samó in edino simply and solely
samó trenutek, prosim! just a moment, please!
samó on he alone, no one but he, only he
samó počasi, fantje! easy, boys!
samó da... provided (that)...
samó tega ne anything but that
vse, samó ne... everything but, everything except
samó ob torkih only on Tuesdays
samó nekaj minut but a few minutes
samó to pot (tokrat) (for) this once
ne samó on, tudi ti not only he, but you too (ali also)
samó pomislite! just imagine!
samó enkrat sem ga videl I've seen him only once (ali pogovorno only the once)
samó to mislim reči I just want to say this
prijaham, samó da ti povem... I've come here simply to tell you...
gre samó še za tvoj pristanek your consent is all that is wanted
samó sreča nas lahko reši only a stroke of luck can save us
ne samó da je bedast, je tudi prevzeten he is not only stupid, but also proud
rad bi ti pomagal, samó ne vem kako I should like to help you, only I don't see how I can
samó če on ne bi toliko govoril! if only he did not talk so much
samó tole knjigo bom dal na mizo I'll just put this book on the table
samó za minuto se je ustavila, da bi govorila z Janezom she just stopped for a minute to speak to John
povej, kar imaš povedati, samó hitro! say what you have to say, only look sharp about it!
morem ga samó pohvaliti I have nothing but praise for him
samó da ne bi deževalo! let's hope it doesn't rain!
pusti me, da se samó malo odpočijem! just let me rest an instant!, pogovorno just let me get my breath back!

skôraj almost, nearly; (za las) all but; well-nigh; next to; little short of

skôraj isto much the same
to je skôraj isto it is much the same thing
skôraj nobeden, skôraj nihče next to none, hardly anybody
skôraj nikjer hardly (ali scarcely) anywhere
skôraj nikoli hardly ever, scarcely ever
skôraj nič next to nothing, hardly anything
skôraj mrtev all but dead, at death's door
skôraj vsi practically everybody
skôraj dovršen, perfekten verging on perfection
skôraj nezaznaven all hut imperceptible
to je skôraj nemogoče it is all but impossible
skôraj nemogoče bo (reči) it will he next to impossible (to say)
biti skôraj mrtev to be as good as dead
nimamo skôraj nič časa we have little time if any
delo je bilo skôraj končano the job was as good as done
sta skôraj iste velikosti they are much of a size (ali pretty nearly the same size)
skôraj sem padel I was very near falling, I nearly tumbled
skôraj je umrla she was near death, she was at death's door
skôraj je utonil he was all but drowned
skôraj ubil se je he was within an ace of getting killed

sméti (smem) to be allowed (ali permitted); to dare

če smem vprašati if I may ask
smem reči besedo? may I say a word?
ona ne sme iz hiše she is not allowed to leave the house
ali sme že čestitati? are congratulations in order?

sméti (smém) imperf.

1. potere, essere permesso:
s čim smem postreči in che cosa posso servirla
s tem se ne strinjam, če smem reči qui non sono d'accordo, se mi è permesso dirlo
ali smem že čestitati? posso felicitarmi?

2. (z nikalnico) ne smeti non dovere:
človek ne sme obsojati drugih non si devono biasimare gli altri
na to že zdaj ne smem pomisliti non ci devo fin d'ora nemmeno pensare
nikdar več mi ne smeš pred oči (sparisci e) non farti vedere mai più

sméti (smem) poder (kaj napraviti hacer a/c) ; tener derecho a, tener el derecho de; tener permiso para; estar autorizado a ; (moralno) deber

ne smeš no debes (napraviti tega hacer eso)
se sme? ¿se puede?, ¿está permitido?
ne sme se no se puede, no hay que, no se debe, no es lícito
nihče ne sme vstopiti no se permite entrar a nadie
Vas smem vprašati? ¿me permite hacerle una pregunta?
tega ne bi bil smel reči no debieras haber dicho eso
Vam smem ponuditi cigareto? ¿me permite ofrecerle un cigarrillo?
Vas smem prositi za ...? ¿hace usted el favor de darme...?
pričakovati smemo, da ... es de esperar que...

srám shame

brez srámú shameless, devoid of shame
iz srámú pred for shame of
iz samega srámú for very shame
biti brez srámú to be without shame
srám bi me bilo storiti kaj takega I would be ashamed to do any such thing
srám me je I am (ali I feel) ashamed of myself
srám te bodi! shame on you!, (for) shame!
srám me je postalo I became ashamed of myself
izgubiti vsak čut srámú to lose all sense of shame
on ne pozna nobenega srámú he is quite without shame, he has no sense of shame
umreti od srámú (figurativno) to die of shame
zardeti od srámú to blush with shame
najrajši bi se bil v tla (v zemljo) udrl od srámú I could have died of shame, I wished the ground would open and swallow me up
srám me je reči I am ashamed to say
moralo bi te biti srám you ought to be ashamed

sramováti se to be (ali to feel) ashamed (česa of something)

ni se sramoval reči... he was not ashamed to say
sramujte se! you ought to be ashamed of yourself!

stókrat cent fois

stokrat (isto) reči répéter cent fois la même chose

stre|či¹ [é] (-žem) postreči

1. natakar, prodajalka, strežaj ipd.: bedienen (komu jemanden)

2. s čim aufwarten mit; (oskrbovati) bedienen mit

3. (skrbeti za) sorgen für; (materinsko skrbeti za) (jemanden) bemuttern

4. strastem, svojim principom ipd.: huldigen, frönen; okusu: sich (nach dem Geschmack) richten

5. tehnika bedienen (čemu etwas)
|
figurativno X ve, kako se taki reči streže X hat den richtigen Dreh heraus (wie man das macht)

stréči (stréžem) imperf.

1. servire:
kosilo strežejo ob enih il pranzo viene servito all'una

2. trg. lavorare, servire:
mi že strežejo grazie, vengo già servito

3. assistere, aver cura di:
streči bolnikom, starejšim ljudem assisstere i malati, gli anziani

4. (opravjati delo pri bogati družini) servire:
stregla je pri bogati družini v mestu servì in città presso una famiglia benestante

5. rel. servire:
streči pri maši servire la messa

6. pren. streči po tramare contro, insidiare:
streči komu po življenju, po časti tramare contro la vita, l'onore di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiga streže okusu, zahtevam bralca il libro soddisfa, viene incontro al gusto, alle attese del lettore
vedeti, kako se neki reči streže saper trattare, maneggiare qcs., saperci fare
pog. streči komu (od) spredaj in zadaj servire qcn. di barba e capelli
PREGOVORI:
kakor se mi streže, tako kosa reže quale mercede, tale opera

stríc (paternal) uncle

stari stríc great-uncle
imenovati koga stríc, reči komu stríc to call someone uncle

stróka (-e) f

1. diciplina; professione, mestiere:
humanistične stroke discipline umanistiche
čevljarska, kovaška stroka mestiere di calzolaio, di fabbro
po stroki je klasični filolog è laureato in filologia classica
biti pravi mojster v stroki, biti od stroke conoscere il proprio mestiere

2. (strokovnjaki) tecnici; esperti; ekst. addetti ai lavori:
svoje bi morala reči tudi stroka (al riguardo) dovrebbero esprimersi, dire la loro anche i tecnici
pravna stroka opozarja ... i giuristi fanno presente, rilevano
pediatrična stroka pravi i pediatri ritengono che

súh (-a -o)

A) adj.

1. secco, asciutto, arido:
suha zemlja terra secca
suh kruh pane secco
pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

2. secco, rinsecchito, scheletrito:
suhe roke braccia rinsecchite

3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
suhe gobe funghi secchi
suho sadje frutta secca

4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
suho britje rasatura a secco

5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
pren. imeti suho grlo avere sete
pren. biti suh kot poper essere al verde
kem. suha destilacija distillazione secca
suha hrana cibo conservato
um. suha igla punta secca
geogr. suha jama grotta asciutta
pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
pren. suha južina spilungone
gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
kozm. suha koža pelle secca
fiz. suha para vapore secco
obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
gastr. suha salama salamino
mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
suha vejica fuscello, stecco
elektr. suhi člen elettrolito colloidale
navt. suhi dok bacino di carenaggio
teh. suhi led ghiaccio secco
alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
šport. suhi trening allenamento in palestra
grad. suhi zid muro a secco
agr. suho vino vino secco

B) súhi (-a -o) m, f, n
suhi in debeli i magri e i grassi
likati na suho stirare a secco
biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno

svet³ [é] moški spol (-a, ni množine)

1. (ljudje) Leute množina
priti med svet unter die Leute kommen

2. (krogi) die -welt (finančni Finanzwelt, filmski Filmwelt, glasbeni Musikwelt, gledališki Theaterwelt, moški Männerwelt, poslovni Geschäftswelt, strokovni Fachwelt, znanstveni Gelehrtenwelt, športa Sportwelt, zločina Verbrecherwelt, ženski Damenwelt, Frauenwelt)

3. (celokupnost) die Welt (blagovni Warenwelt, dela Arbeitswelt, ptičji Vogelwelt, živi Lebewelt, življenja Lebenswelt)
rastlinski svet die Pflanzenwelt, das Pflanzenreich
živalski svet die Tierwelt, das Tierreich

4. (duhovna vsebina) die Welt (čudežni Wunderwelt, čustveni Gefühlswelt, čutni Sinnenwelt, doživljajski Erlebniswelt, fantazijski/domišljijski Phantasiewelt, Scheinwelt, izkustveni Erfahrungswelt, miselni Gedankenwelt, Ideenwelt, Geisteswelt, mitološki Sagenwelt, nadčutni Überwelt, notranji Innenwelt, otroški Kinderwelt, predstavni Vorstellungswelt, sanjski Traumwelt, zgornji Oberwelt, zunanji Außenwelt, mode Modewelt, pojavov Erscheinungswelt, pravljic Fabelwelt, Märchenwelt, reči Dingwelt)

5.
svet bogov die Götterwelt
svet duhov die Geisterwelt