Franja

vērme m

1. črv:
verme dei bambini (ascaride) otroška glista
verme della farina (tenebrione) zool. mokar (Tenebrio molitor)
verme dei pavimenti zool. (Auchmeromya luteola)
verme solitario (tenia) zool. trakulja (Tenia solium)
essere nudo come un verme pren. biti gol ko ptič

2.
vermi pl. med. gliste

3. pog. gosenica; ličinka (sviloprejke)

4. pren. slabš. zavrženo, podlo bitje; ničvredno bitje, črv:
comportarsi da verme ravnati podlo, odvratno

5. pren. črv:
il verme della coscienza grizenje vesti

6. zool. členi polža

7. veter.
mal del verme (farcino) konjska smrkavost

vīvāx -ācis, adv. vīvāciter (vīvere)

1. dolgo živeč, dolgoživ, dolgovek: cervus V., O., anus, pater, Phoenix (mitološki ptič) O., infans O. (če izniči učinek splavila), mater H., Sibylla H. nesmrtna, vivacior heres H. preživevši, senecta Plin., nimium vivax senecta Sil., senectus nimis vivax Sen. tr.

2. metaf.
a) (o rastl., ki ostanejo dolgo presne, in o drugih stvareh) dolgotrajen, dolgovečen, dolgovek, dolgo se držeč, dolgo (časa) obstoječ (obstojen), trpežen: oliva V., caespes, gramen, solum O., apium H., cunila vivacior est Col., arundo vivacissima Col.
b) (o abstr.) trajen: virtus O., gratia H.
c) α) telesno živahen, krepek (krepak), močan (močan), čvrst, čil, svež, uren: vivacissima pernicitas Ap., Gell., celeritas Gell., vivacissimus cursus (sc. equi) Gell., Amm.; pesn. svetlo goreč: sulfura O., flamma Sen. tr. β) duševno živahen, isker, bister, bistrega duha: si qui (sc. discipuli) paulo sunt vivaciores Q. — Adv. vīvāciter, v komp. vīvācius živahneje: vivacius quaerere abdita Prud.

void² [vɔ́id] samostalnik
praznina, prazen prostor; vrzel
figurativno občutek praznine, zapuščenosti

to fill a void napolniti praznino
his death has left a void njegova smrt je zapustila veliko praznino
the bird vanished into the void ptič se je izgubil iz vida

volō¹ -āre -āvī -ātum (sor. s skr. garút perot, garutmán krilat, ptič)

1. leteti, letati: Pl., Pr., Plin., Iuv. idr., avi similis, quae circum litora volat V., supera volat ardea nubem V., volant aves, corvi volant Lucr., apes … per flores volant O., volat ille (sc. Mercurius) per aëra magnum remigio alarum V.; šalj.: volasse eum, non iter fecisse diceres Ci.; preg.: sine pennis volare haud facile est Pl.; subst. volantēs -ium in -um, f (sc. bestiae) ptice, ptiči: V., Lucr., Ap.

2. metaf. leteti, letati = urno gibati se, pluti, jadrati, peljati se, voziti se, jezditi, teči, hitro iti (hoditi), hiteti: volat avia longe (sc. Iuturna) V., passu volat alite virgo O., ille volat campis Val. Fl., currere ad me et volare Fr., volo curriculo Pl., per summa levis volat aequora curru V., pelagoque volans da vela parenti V., Etrusca praeter et volate litora H., volat ille mari Val. Fl., ab Italia volantem remis adurgens H., medios volat ecce per hostīs vectus equo … Saces V.; pesn. z inf.: Erebi virgo ditem volat aethere Memphin praecipere Val. Fl.; o neživih subj.: tela utrimque volare S., ingens … vis omnis generis telorum e muro volabat, tela volantia L., volat Itala cornus aëra per tenerum V., volat hasta per aëra V., volante sagitta O., fulmina volare per imbres Lucr., ignīs ad tecta volare V., volat vapor ater ad auras V., volat ventus V., volat altus in aura spiritus O., volat axis, currus volantes V., phaselus linteo volat Cat., illa (sc. Argo) volat O., litterae (pisma) Capuam ad Pompeium volare dicebantur Ci. ep., volabant inter haec potiones meracae Petr. = čaše s … pijačo so pogosto krožile; pren. (o abstr.): volat aetas Ci. ali hora Sen. tr. hitro mine, fama volat (z ACI) V. se hitro širi, se je hitro raznesla, semel emissum volat irrevocabile verbum H. odleti, mentis et curas laqueata circum tecta volantis H.

vuelo moški spol let(enje), polet; krilo, perut; letalno pero; širina (rokava); visoki gozd

vuelo deportivo športno letanje
vuelo inclinado (ali planeado) spustno letanje
vuelo a vela jadralno letanje
a(l) vuelo v poletu; naglo, hitro
de (un) vuelo, en un vuelo (fig) naglo, hipoma
de alto vuelo visoko leteč; ošaben
alzar (ali levantar) el vuelo vzleteti, kvišku poleteti; fig zbežati, popihati jo
abatir el vuelo doli se spustiti (ptič)
coger vuelo (fig) (z)rasti
coger al vuelo v (po)letu ujeti, slučajno ujeti
cogerlas (ali cazarlas) al vuelo (fig) biti zelo bister, bistroumen
cortar el vuelo (ali los vuelos) a uno (fig) komu peruti pristriči
echar (ali tocar) las campanas a vuelo z vsemi zvonovi zvoniti
huir a vuelo tendido (fig) naglo proč steči
pasar a vuelo preleteti
reanudar el vuelo nadaljevati polet
tirar al vuelo streljati v poletu; fig biti ošaben, nadut
tomar vuelo dvigniti se, povzpeti se; (fig) rasti, večati se
vuelos pl letalna peresa (ptic)
levantar los vuelos (fig) prevzetovati, biti nadut, biti domišljav

wall¹ [wɔ:l]

1. samostalnik
stena, zid (tudi figurativno)
(trdnjavsko) obzidje
množina, vojska utrdbe, nasip, okop; ločilna stena, pregraja, bariera; del pločnika ob zidu

within the walls znotraj zidov, v notranjosti mesta, figurativno znotraj (nekega področja)
within four walls figurativno strogo zaupno
with one's back to the wall figurativno v težavnem položaju, v škripcih
walls have ears stene (zidovi) imajo ušesa
to be up against a brick wall figurativno ne moči (iti) naprej
to give s.o. the wall odstopiti komu prostor, da lahko gre ob zidu (kot počastitev), figurativno pustiti komu prednost
to go to the wall figurativno biti pritisnjen ob zid, biti premagan, podleči, propasti; pasti pod stečaj
to meet a dead wall figurativno ne naleteti na razumevanje
to paint the devil on the wall figurativno slikati vraga na zid
to run one's head against a wall figurativno hoteti z glavo skoz zid, skušati napraviti nekaj nemogočega
to see through brick wall figurativno biti zelo bister
to send s.o. to the wall pritisniti koga ob zid, pognati koga v škripce
to take the wall of s.o. ne odstopiti komu mesta ob zidu; imeti prednost pred kom

2. pridevnik
stenski; zidni

wall clock stenska ura
wall crane tehnično konzolno dvigalo
wall creeper skalni plezavček (ptič)
wall fruit agronomija špalirsko sadje
wall game šport vrsta nogometa (v Etonu)
wall knot vozel na koncu vrvi
wall lizard zoologija sivi kuščar
wall map stenski zemljevid
wall newspaper stenski časopis, stenčas
wall painting stensko slikarstvo, slika na zidu, freska
Wall Street (W.S.) ameriško finančna četrt v New Yorku; figurativno moč ameriškega kapitala (denarja, financ)
wall tower stolp v obzidju
wall tree agronomija špalirno drevo
wall walk pokrit hodnik na grajskem, mestnem zidu za obrambo

želézen (-zna -o) adj.

1. di ferro:
železen drog sbarra di ferro

2. (železov) di ferro, ferroso:
železna ruda minerale ferroso

3. pren. forte, di ferro:
železen stisk roke una forte stretta di mano

4. pren. di ferro, ferreo; pren. (zelo strog) ferreo, rigido, inflessibile:
železno zdravje salute di ferro
železna volja volontà ferrea
železna disciplina disciplina ferrea

5. pren. (osnoven) tradizionale, classico:
ponatisniti železna dela slovenske književnosti ristampare i classici della letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potovati z železnim konjičkom viaggiare in automobile
imeti železne živce avere nervi saldi, d'acciaio
vladati z železno roko governare col pugno di ferro
železna blagajna cassaforte
železna rezerva riserva di sicurezza
železni ptič aeroplano
hist. železna devica vergine di Norimberga
hist., voj. železna srajca cotta di maglia, cotta di ferro
hist. železna zavesa cortina di ferro
arheol. železna doba età del ferro
zool. železna kačica iulide (Julus terrestris)
rel. železna maša settantesimo della prima messa
med. železna pljuča polmone d'acciaio
farm. železno vino ferrochina
geogr. Železna vrata Porte di ferro
PREGOVORI:
stara navada — železna srajca vizio di natura fino a fossa dura

ᾰ̓ετός, ὁ [Et. iz ἀϜετός, αἰετός iz ἀϜιετός; lat. avis, ptič; augur iz avi-gur] orel; pren. bojno znamenje (pri Perzijanih), χρυσοῦς.

κρέξ, κός, ἡ neznan ptič, kreks.

κύκνος, ὁ [Et. prv. pom. "svetli, beli (ptič)"] labod.

κύμινδις, ιδος, ὁ ep. neznan ptič, gl. χαλκίς.

μετα-βαίνω [gl. βαίνω; impf. iter. μεταβαίνεσκε, imper. aor. μετάβηθι] 1. intr. krenem na drugo pot, grem drugam εἴς τι, μετὰ δ' ἄστρα βεβήκει zvezde so se nagnile proti zatonu, so bile zatonile; preidem k drugemu predmetu ἀπό τινος πρός τι, izpreminjam se. 2. trans. izpreminjam, πτηνὸς βίοτον kot ptič izpremenim način življenja = kot ptič se dvignem v drugo življenje.

οἰωνός, ὁ [Et. iz ὀϝj-ων-ός, lat. avis] 1. velik ptič, ptica roparica (orel, jastreb). 2. ptica, po katere letu in glasu so stari tolmačili voljo bogov. 3. (pomembno) znamenje, dobro ali slabo znamenje, ἐν οἰωνῷ τοῦ μέλλοντος τίθεμαί τι vzamem (smatram) kaj za znamenje bodočnosti, εἷς οἰωνὸς ἄριστος, ἀμύνεσθαι περὶ πάτρης eno znamenje je najboljše: boriti se za domovino.

παῖς, παιδός, ὁ, ἡ [Et. iz παϝις, παϝιδος, kor. powe "mladič", lat. puer iz pover, pullus, pubes; slov. ptica, ptič (strslov. pъtica). – Obl. voc. παῖ, ep. tudi πάϊ, gen. du. παίδοιν, pl. παίδων, dat. pl. παισί, ep. tudi παίδεσσι]. 1. dete, otrok; deček, deklica, mladič, mladenič, ἐκ παιδός (παίδων) od mladih nog. 2. sin, hči; pl. otroci, potomci. 3. hlapec, suženj NT.

τέλειος 3 in 2 τέλεος 3 in 2 1. a) dokončan, dovršen, dopolnjen, popoln NT; polnoštevilen, εἴς τι v čem, τὸ τέλειον popolnost NT; čil, leporasel, brez madeža, izbran ἱερά, αἶγες; b) dorastel, polnoleten ἀνήρ; c) določen, brezpogojen, neizpodbiten ψῆφος. 2. a) izpolnjujoč, dovršujoč, τελειότατος πετεηνῶν najzanesljivejši proroški ptič; b) izvršen, uspešen, ki se izpolni ὄψις ὀνείρου οὐ τελέη. – adv. τέλεον, τελέως NT popolnoma, docela; naposled.

φοῖνιξ, ῑκος, ὁ, ἡ 1. adi. rdeč kot škrlat, temnordeč, rjavkastordeč, škrlatast, bagren. 2. subst. ὁ a) bager, škrlat, škrlatna barva; b) ὁ, ἡ palma (pos. datljeva palma); c) čudoviti ptič "feniks"; d) od Feničanov izumljena lira.

χαραδριός, ὁ (χαράδρα) deževnik (zelo požrešen ptič); pren. χαραδριοῦ βίος požrešno (zapravljivo) življenje.

ψᾱ́ρ, ψᾱρός, ὁ ep., ion. ψήρ [Et. lat. parra = ptič, čigar glas je pomenil nesrečo (iz paresā), nem. Sperling (stvn. sparo)] škorec.

рыба f riba;
он бьётся как рыба об лёд ne ve ne kod ne kam, v stiski je;
ни рыба ни мясо ni ne ptič ne miš, ni ne krop ne voda