Franja

détail [detaj] masculin podrobnost, posameznost; podrobno, popolno naštevanje; natančno poročilo; trgovina na drobno; familier postranska stvar, malenkost; izrez (slika)

au détail v malem; posamezno, poedino; po kosu, kos za kosom
en détail podrobno, natančno; v malem, posamezno
prix masculin de détail cena na drobno
trafic masculin de détail (železniški) kosovni promet
commerce masculin, vente féminin au détail trgovina, prodajalna na drobno
magasin masculin de détail prodajalna, trgovina na drobno
sans descendre dans le détail ne da bi se spuščal v podrobnosti
entrer dans les détails iti v podrobnosti
faire le détail, faire de la vente au détail prodajati na drobno
s'attarder aux détails zadrževati se, zamujati se pri podrobnostih
pour plus amples détails voir podrobneje glej

detalle moški spol podrobnost, posameznost; natančno pojasnilo; specifikacija računa

detalle al pie opazka pod črto
vender al detalle prodajati na drobno
precio al detalle cena na drobno
en detalle natančno, podrobno
dar detalles natančno navesti (poročati)
entrar en más detalles iti v podrobnosti glede
para más detalles dirigirse al portero za podrobnosti se obrnite na vratarja

dettaglio m (pl. -gli) detajl, nadrobnost, podrobnost:
entrare nei dettagli opisati do najmanjše podrobnosti
vendere al dettaglio trgov. prodajati na drobno

dȉm dȉma m
1. dim: zaudarati na dim zaudarjati po dimu; metnuti meso na dim obesiti meso v dim; sušiti meso na -u sušiti meso v dimu; gusti, kotlovni dim
2. zgod. hiša ognjišče kot davčna enota: plaćati porez od -a a ne od poreske glave
3. otići u dim izginiti: prodavati dim prodajati, česar ni

disadvantage [disædvá:ntidž] samostalnik
škoda, zguba; neugodnost, pomanjkljivost; neugoden položaj, slaba stran; ovira

to take s.o. at a disadvantage izrabiti neprilike koga
to sell at a disadvantage prodajati z izgubo
to be at a disadvantage, to labour under a disadvantage biti v slabem položaju; imeti izgubo

discount¹ [dískaunt] samostalnik
popust, odbitek; rabat; skonto

at a discount malo cenjen, lahko dosegljiv
discount for cash popust pri plačilu v gotovini
to be at a discount figurativno ne biti priljubljen
to sell at a discount prodajati z izgubo

dobíček (-čka) m

1. guadagno, profitto, lucro; ricavo:
prinašati dobiček essere redditizio
masten dobiček profitto enorme
prodajati z dobičkom vendere con (notevole) guadagno
ekon. čisti dobiček guadagno netto
vojni dobiček profitti di guerra

2. (korist) profitto, guadagno, utile, provento, vantaggio:
pri vsaki stvari gledati samo na dobiček guardare sempre soltanto al proprio utile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti na dobičku guadagnarci
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima fra due litiganti il terzo gode

dólgčas | dólg čas (-a, -ega -a) m

1. noia, tedio, uggia:
čutiti dolgčas annoiarsi
biti (komu) zelo, neskončno dolgčas morire di noia
biti dolgčas po kom sentire la mancanza di qcn., mancare
pasti, prodajati dolgčas sentire, provare noia, tedio
preganjati dolgčas ammazzare, vincere la noia

2. (oseba, okolje, ki povzroča tako stanje) noia; noioso

drág dear; (necenén) expensive; dear; costly

drág kamen a precious stone
drága večerja an expensive dinner
dráge volje willingly, readily; with a good grace
knjiga je drága the book is expensive (ali dear)
moj drági! my dear!
drági moj prijatelj! my dear friend!
vino je tu zelo drágo wine is very dear here
drágo mi je I am glad (ali pleased)
napravite, kot Vam je drágo do as you like, do just as you please
če ti je življenje drágo if you value your life
karkoli ti je drágo anything you like
to mi je predrago this is too expensive for me
to je eden najdražjih hotelov v Parizu it is one of the most expensive hotels in paris
vrnil sem mu milo za drágo I paid him in his own coin, I gave him tit for tat; I got even with him
to je tisto, kar mi je najdražje na svetu that is what I hold dearest on earth
drágó prodajati to sell dear
to te bo drágó stalo it will cost you dear
drágó je to plačal he paid dear for it
to mi bo drágo plačal I'll take it out of him, I'll make him pay dearly (ali dear) for it

dražb|a ženski spol (-e …) die Auktion, die Versteigerung
prisilna dražba die Zwangsversteigerung
prodajati na dražbi versteigern
prodajati na prisilni dražbi/dati na prisilno dražbo zwangsversteigern
udeležiti se dražbe mitbieten

dróben tiny; small, little; puny; thin, minute; wee; slim, slender; slight; undersized

dróben denar small coin
prodajalec, trgovec na dróbno retail dealer, retailer
kupiti na dróbno to buy by retail
prodajalna, trgovina na dróbno retail store
prodajati na dróbno to sell by retail
prodajati na debelo in na dróbno to sell both wholesale and retail

drôben petit, menu, fin, grêle, fluet, frêle, fragile, chétif

drobno blago (articles moški spol množine de) mercerie ženski spol
droben denar (menue) monnaie
prodajati na drobno vendre au détail
drobno pisati écrire petit (ali menu, serré)
drobno hoditi, stopati marcher à petits pas, trottiner

drôben menudo; sutil

droben denar dinero m menudo, dinero suelto
prodajati (trgovina) na drobno vender (comercio m) al por menor

drôbno

A) adv.
drobno hoditi camminare a piccoli passi
drobno pokašljevati tossicchiare
drobno pršeti piovvigginare

B) n
na drobno kupovati, prodajati comprare, vendere al minuto, al dettaglio
trgovina na drobno negozio al dettaglio
na drobno mleti macinare fino fino

en¹ [ɑ̃] préposition v, na; do; iz

en 1900 leta 1900
en France, Sicile v Franciji, v Francijo, na Siciliji, -jo
en deux jours v dveh dneh, v teku dveh dni
en hiver pozimi
en avril aprila
en ami kot prijatelj
en arrivant ob prihodu
en voiture! vstopite (v vagon)!
de mal en pis vedno slabše, hujše
de temps en temps od časa do časa
en comparaison de v primeri z
docteur masculin en droit doktor prava
montre féminin en or zlata ura
en dépit de kljub
aller de ville en ville iti od mesta do mesta
être en bonne santé biti dobrega zdravja
les enfants sont en classe otroci so v šoli, pri pouku
être en guerre biti v vojni
mettre en colère razjeziti, razkačiti
mettre en doute dvomiti, sumiti
partir en voyage iti na potovanje, odpotovati
vendre en gros prodajati na debelo

exigō -ere -ēgī -āctum (ex in agere)

I.

1. izgnati (izganjati), odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), spoditi: exigere omnes foras Pl., uxorem Pl., Ter., Suet., odsloviti, zavreči, hiberno tempore non prius pastum (na pašo) exigere, quam pruina evanuit Varr., Tarquinius exactus est Ci., post reges exactos Ci., exactos tyrannos … bibit aure vulgus H., hoc initium fuit exactorum N., lupos fames exegit V. je ven pognala, exactus furiis suis O., exigere elephantos ultra aciem Cu. Od kod? z abl.: indigne exigor patriā innocens Naev. fr., campo exiguntur quadrigae L., eum domo exegerunt L.; s praep.: virum ab se Pl., capellas a grege Varr., reges ex civitate Ci., hostem e campo L., cervam e montibus L., e stratis corpus Stat. vskočiti s … Pren.: labore lassitudo est exigunda ex corpore Pl., vestimentis exigere frigus atque horrorem Lucr., exigere curas H., non vis exiget otium H., ne bo pregnala (motila) miru, agrorum exigere fructūs L. izvažati, merces Col. prodajati, aliquem vitā exigere Sen. ph. usmrtiti; pesn.: Hebrus exigit aquas O. izliva svoje vodovje v morje.

2. occ.
a) igralca ali igro žvižgaje ali cepetaje z odra pregnati, izžvižgati, izcepetati, v pass. tudi = propasti: spectandae an exigendae sint vobis prius Ter., partim sum earum exactus Ter.
b) (o rastlinah) pognati (poganjati): radices Cels., latum folium, duplices uvas, brevem materiam Col.
c) (kako orožje) pognati (poriniti) v kaj, skozi kaj, zamahniti s čim v kaj, prebosti kaj: ensem per costas, ensem per medium iuvenem V., ferrum per ilia V., O., ferrum per viscera Lucan., gladium per viscera Fl., exactus viribus (s silo) ensis O., exigere tela in aliquem Sen. ph., manum Q., illum exigit hasta Val. Fl.; pren. (pri)siliti k čemu: exigi in poenas Stat.

II.

1. izterjati, poterjati, pobirati, preje(ma)ti, s silo nabaviti (nabavljati), zahtevati: frumentum, numerum tritici, nomina sua, nummos, pecunias a civitatibus pro frumento, quaternos denarios in singulas vini amphoras portorii nomine, vectigalia Ci., tributa Ci. ep., in nautis remigibusque exigendis Ci. pri nasilnem odvzemu, exigere acerbissime pecunias imperatas, obsides ab Apolloniatibus, equitum peditumque certum numerum a civitatibus C., aes H., vigilias vicatim L., talenta Cu.; z dvojnim acc.: unum quemque iuxta vires exegit tam argentum quam aurum Vulg.; v pass. z acc. rei: exigor portorium Caecil. fr. carina se zahteva od mene, sese pecunias maximas exactos esse Q. Metell. Num. ap. Gell.

2. occ. zahtevati, da se kaj pogodbi primerno opravi, od tod
a) (uradno o cenzorjih) nadzorovati: sarta tecta L. stavbno stanje (poslopij), viam tensarum Ci., aedes privatas velut publicum opus L., opus Col.; pesn.: ipsa, quod hae faciunt, opus exigit O.
b) meriti, izmeriti, odmeriti, premeriti (premerjati), umeriti (umerjati), preteht(ov)ati, preisk(ov)ati: ad perpendiculum columnas Ci., aliquid mensurā, materiam ad regulam et libellam Plin., pondus margaritarum suā manu Suet.; pren. meriti, preteht(ov)ati, presoditi (presojati): ad summam veritatem legitimum ius Caelius in Ci. ep., nolite ad (po z loc.) vestra instituta exigere ea, quae Lacedaemone fiunt L., exigere opus ad vires suas, humanos ritus ad caelestia O.

3. pren.
a) zahtevati, siliti k čemu: a teste veritatem exigunt Ci. zahtevajo, exspectabo ea, quae polliceris, neque exigam Ci., exigere promissum ab aliquo, a se mercedem caritatis suae Ci., duplices ab aliquo mercedes Q., officia a suis, a singulis ius iurandum Cu., rationem Val. Max., Sen. ph. idr., ab aliquo rationem alienae culpae Sen. rh., disciplinam severissime Suet.; o kazni (ki se je sprva le plačevala, in sicer z živino ali denarjem): antiquo memores de vulnere poenas exigit alma Venus O. Venera zahteva nespravljivo kazen za … = kaznuje za … , tako tudi: exigere a violatoribus gravia piacula L. hudo jih kaznovati, supplicium de aliquo Fl. kazen izvršiti na kom, ab aliquo exigere ultionem necati infantis Iust. maščevati se komu zaradi … ; pesn. z dat.: huic poenam exigit ira deae O. ga kaznuje, exigerem nostrae qualia damna notae? O. V pass. z acc. rei: intellegeres, quod multo minora exigaris ab eo Vulg. da te dokaj manj kaznuje, ferus sacrae viae vastator poenas exactus est vastationis suae Cass. je bil kaznovan za … , je pretrpel kazen za … — Skladi (glag. v pomenu zahtevati): s finalnim stavkom: hanc a te operam exigo, ut me audias Ci., si tamen, ut referam breviter mala iuncta pudori, exigis O., ille haud amplius, quam ut duo ex tribus filiis secum militarent, exegit Cu., cum exigis a quoquam, ne peieret Iuv., nihil … a comitibus exegerat quam ne potestas cuiquam capitis sui fieret Suet.; z ACI: Suet., Paul. (Dig.); v pass. z NCI: ubi exigitur argentarius rationes edere Ulp. (Dig.); o stvareh, večinoma abs.: ubi res vigiliam exigeret Vell. ko bi bilo treba budnosti, prout res exigit Plin. nanese, si ita res familiaris (gospodarstvo) exigat T., si quid res exigeret Vell.
b) occ. povprašujoč zvedeti, izvedeti, izprašati kaj: facta alicuius O., exacta refero V. kar sem izvedel, rei causam exigere Cu., exactum et a Titidio Labeone, … cur … ultionem legis omisisset T.; prim.: rationem saporum exigere H. proučiti.

III.

1. (do konca) dognati, dovršiti, izvršiti, (do)končati: exegi monumentum H., exacta carmina H., iamque opus exegi, quod … O., his demum exactis V., exactus tenui pumice versus eat Pr. skrbno opiljen, suo cultu ad magnificentiam exacto Cu., commentarii ita exacti Q.

2. mimo česa iti, mimo česa priti, kaj preiti, prehoditi (prehajati), prevoziti (prevažati), za seboj pustiti (puščati) kaj: cum primus equis exegit anhelis Phoebus Athon Val. Fl., exigere hibernum mare Plin.

3. pren.
a) (dobe) preteči (pretekati), dokončati: mediam dies exegerat horam O., Iuppiter … spatiis exegit quattuor annum O. je leto v štiri dobe dokončal, Phoebe, qui aestivos spatiosius exigis ignes Pr. = ki delaš dolge poletne dneve; v pass. = izteči se, poteči, preteči, miniti: tertiā vigiliā exacta, temporibus exactis Ci., aestas prope exacta erat C., ante exactam hiemem C. pred koncem zime, iam aestatem exactam esse S., aestatibus tribus exactis V. po preteku treh poletij, annuus exactis completur mensibus orbis V., dies exactus erat O.; occ. prebiti, preživeti: aerumnam Pl. prestajati, malam aetatem Pl., exactā aetate mori Ci. v visoki starosti, zelo prileten, exacta sua aetate S. ko se je bližal smrti, exigere aevum Lucr., V., O., vitam Ca. fr., Luc. fr., Ter., S., Vitr., Val. Max., Petr., Sen. ph., ut tecum annos exigat omnīs V., exacto tempore vita cedat H., eodem anno Q. Fabius Maximus moritur exactae aetatis L., ali exacta aetate feminae T. v visoki starosti, exigere senectutem Val. Max., noctem Petr., triginta dies in exspectatione mortis Sen. ph., diem supremum noctemque T., exacto per scelera die T., exigere ullum tempus iucundius Plin. iun., exactā pueritiā Iust.
b) določiti (določati), odrediti (odrejati), ukreniti (ukrepati), skleniti (sklepati), posvetovati se, dogovoriti (dogovarjati) se glede česa, pogajati se za kaj, preudarjati kaj, premišljati kaj: non satis exactum, quid agam Ci., ali nec satis exactum est, corpus an umbra forem O. še ni določeno (dognano, gotovo), non habet exactum, quid agat O. ne ve natančno, de his rebus ut exigeret cum eo Plancius in Ci. ep., tempus secum ipsa modumque (moriendi) exigit V., talia exigentīs … hostes oppressere L. sklepajoče, talia secum exigere O., quo (die) de his coram exigere possimus Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. exāctus 3, adv. -ē, dovršen = natančen, točen, določen, popoln, skrben: difficile est, quot ceciderint, exacto numero affirmare L., exacta fides O., acies falcis Plin., frugalitas Sen. ph., cura exactior Suet., nil exactius … est Mart., exactissimus cultus caerimoniarum Val. Max., exactissimum ingenium Sen. rh., vir exactissimus Plin. iun., exactissima diligentia Front., exacte perorare Sid., exactius disserere Gell., exactissime pascere Sid.; z gen. (v čem): morum fabraene exactior artis O.

farina f

1. moka:
farina bianca bela moka
farina gialla koruzna moka
fior di farina najfinejša moka
non è farina del tuo sacco pren. to ni zraslo na tvojem zelniku
vendere semola per farina pren. komu kaj natvesti, prodajati kaj kot čisto zlato
farina netta, schietta pren. poštenjak
PREGOVORI: la farina del diavolo se ne va in crusca preg. nepošteno pridobljeno, hitro zgubljeno

2.
farina d'ossa kostna moka
farina fossile fosilna moka

finden (fand, hat gefunden)

1. (entdecken usw.) najti

2. zdeti se: (ich finde, [daß...] dass... zdi se mi, da...); gut/schlecht finden: ich finde das gut zdi se mi dobro; videti: was findest du an X? kaj (neki) vidiš na X-u

3. sich finden (sein) nahajati se, biti, obstajati, pokazati se; eine ähnliche Stelle findet sich bei... podobno mesto najdemo pri...; sich finden Menschen: dobiti se; sich finden in das Schicksal usw.: vdati se v (usodo itd.)

4. als Funktionsverb: Absatz finden prodajati se; Beachtung finden biti zapažen; den Tod finden izgubiti življenje; Trost finden in potolažiti se z, najti uteho v; Verwendung finden biti v rabi; ( V načelu nosi pomen samostalnik ); ein gefundenes Fressen sein biti kot nalašč

fly¹ [flai] samostalnik
zoologija muha; dvokrilec; umetna muha; rastlinska bolezen, povzročena od drobnih žuželk

fly agaric, fly anamita botanika mušnica
to break (ali crush) a fly on the wheel uporabiti premočna sredstva; preveč si prizadevati
to catch flies prodajati zijala
to be the fly on the wheel precenjevati samega sebe
a fly in amber redka stvar, zanimiv ostanek
a fly in the ointment senčna stran, neprijetna zadeva
sleng there are (ali he has) no flies on him zelo je spreten, nanj se lahko zanesete
more flies are taken with honey than with gall s prijaznostjo največ dosežemo
sleng to rise to the fly pustiti si natvesti

frauduleusement [-dülözmɑ̃] adverbe goljufivo, tihotapsko

vendre frauduleusement des marchandises tihotapsko (na črno) prodajati blago