Franja

strap² [stræp] prehodni glagol
pritrditi z jermenom (to na)
brusiti (britev) na jermenu; tepsti z jermenom
medicina zavezati (rano) z lepljivo obvezo, z zalepkom
navtika privezati z vrvjo (verigo)

strapped trousers hlače na pas (jermen)

string^*2 [striŋ]

1. prehodni glagol
opremiti s strunami (violino itd.) ali z žicami; opremiti (lok) s tetivo; nategniti, napeti (vrvico, tetivo itd.); zadrgniti, zavezati; privezati z vrvico; odstraniti nitke (pri fižolu)
poetično uglasiti (violino itd.); razširiti, nategniti
figurativno napeti (živce, moči itd.); (na)nizati (bisere), obesiti (across prek)
figurativno povezati
ameriško, sleng za nos koga voditi, norčevati se iz

2. neprehodni glagol
postati vlaknat; razvleči se (lepilo itd.); tvoriti vrsto ali verigo

stringed instruments glasba godala, godalni instrumenti
to string a room with festoons obesiti girlande na sobne stene
to string one's shoes zavezati si čevlje
strung up napet, živčen, razburjen, razburljiv
to string along with ameriško, pogovorno pridružiti se (komu), iti s kom, plesati, kot (nekdo) žvižga
to string out napeti, nategniti
to string up napeti (živce itd.); pripravljati (koga) na kaj, spodbujati; pogovorno obesiti
to string o.s. up for a deed opogumiti se za neko dejanje
to be strung up biti v stiski, v zagati, v težavah

sub-nectō -ere -nexuī -nexum (sub in nectere)

1. spodaj (z)vezati, spodaj privezati (privezovati), podvezati (podvezovati): laxos tenui de vimine circlos cervici subnecte V., aurea subnectens exsertae cingula mammae V., antemnis totum subnectite velum O., formicam subnectere collo Plin.; pt. pf. z gr. acc.: Maeoniā mentum mitrā crinemque … subnexus V. imajoč brado in lase podvezane s … čepko, comam subnexus Stat. ovenčan, prepleten; metaf. (o pisatelju, govorniku) dostaviti (dostavljati), pristaviti (pristavljati), doda(ja)ti, pride(va)ti: fabulam Iust., gloriae feminarum dedecus Val. Max.; callide subnectere z ACI: Iust.

2. occ. spodaj spe(nja)ti, spodaj skupaj držati: aurea purpuream subnectit fibula vestem V., tereti subnectit fibula gemmā (sc. balteum) V. molli subnectit (sc. crinīs) circulus auro V.

sub-stringō -ere -strīnxī -strictum (sub in stringere)

1. spodaj zadrgniti (zadrgovati), odspodaj navzgor privezati (privezovati), (z)vezati, zvezati (zvezovati), podvezati (podvezovati): substringebat caput (sc. iumenti) loro altius N., obliquare crinem nodoque substringere T. od obeh strani česati proti temenu in podvezovati (v čop), auroque ligatas substringens … comas Lucan., substringere lintea mālo Sil., carbasa Mart. jadra pobrati (pobirati), sinūs Sen. tr., carnem fasciā Suet.; pesn.: aurem substringe loquaci H. nastavljaj mu uho, pazljivo ga poslušaj.

2. metaf. omejiti (omejevati), ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati: lacrimas Marc., sanguinem Veg., bilem Iuv.; pren. (v govoru) kaj (s)krčiti (skrčevati), krajše povedati: effusa Q. — Od tod adj. pt. pf. substrictus 3 „zožen“, „stisnjen“, ozek, tesen, kratek, droben, slok, suh, mršav: ilia O., crura (namreč krtove) O., testes castorum Plin., tunicae Gell., venter (sc. tauri) paulo substrictior (po novejših izdajah subtruncior) Col.

super-alligō (super-adligō) -āre (super in alligāre) zgoraj privezati (privezovati): Marc.

super-dēligō -āre (super in dēligāre) čez kaj ali počez privezati (privezovati): spongiam Cels.

super-ligō -āre (super in ligāre) zgoraj, povrh(u) privezati (privezovati): Plin. Val.

super-stringō -ere -strīnxī -strictum (super in stringere) zgoraj čez privezati (privezovati), skupaj potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči: latera balteis superstringere Sid., superstrictis accurate manibus Ap.

trincar [c/qu] trdno privezati, pritrditi; zgrabiti

ubráditi ùbrādīm
I. privezati ruto na glavo: došle žene da je ubrade da ji prevežejo ruto
II. ubraditi se
1. privezati si ruto: ubradila se baba nekakvom šamijom
2. ubraditi se bez igala ekspr. opiti se, nasekati se ga: ubradio se bez igala, bez ubradača

ùdlažiti -īm privezati zlomljeno okončino z longeto

ukòljēnčiti -īm (ijek.), ukòlēnčiti -īm (ek.) konja na paši privezati pod kolenom, da ne more bezljati: ukoljenčiti konja

ùžiliti -īm
1. pogrobati: užiliti lozu, to znači, položiti je u zemlju da pusti žile
2. privezati svinjo na prostem za zadnjo nogo, da ne more tekati

vȉtati -ām dial.
1. kriviti se: trup treba da je okrugao i obao, ne sme vitati
2. privezati na kolo: gledam na domovinu bijednu kao sin na oca na kolo vitanoga

wharf množina wharfs, wharves [wɔ:f, -vz]

1. samostalnik
zidana obala, kej; pristanišče
množina, navtika skladišče
zastarelo obala, breg

2. prehodni glagol
privezati(ladjo) ob obalo; izkrca(va)ti (blago); zgraditi kej v pristanišču

zakùrtaliti -īm privezati z vrvjo k obrežju: zakurtaliti brod

zàmetnuti -nēm
I.
1. začeti, načeti: zametnuti razgovor, svadu
2. zadrgniti, z zanko privezati: zametnuti žicu na vreteno
3. zadeti: zametnuti sjekiru na rame
4. spočeti, zaroditi
5. zarediti, zaploditi: zametnuti ovaca, goveda
6. zamesti: zametnuti trag za kim
II. zametnuti se
1. spočeti se: dijete se tek zametnulo u utrobi
2. začeti se: zametnuo se razgovor oko ovoga pitanja; zametnuo se rat

вторачивать, второчить privez(ov)ati za sedlo

зашвартовать z vrvjo privezati parnik v pristanišču, zasidrati

ошвартоваться (mor.) privezati se obali, zasidrati se