Franja

Māgo -ōnis, m (Μάγων) Mágon

I. punsko ime. Znani so

1. Magon Veliki, kartažanski vojskovodja okoli 550—500, začetnik dinastije Magonidov, utemeljitelj kartažanske moči: Iust.

2. najmlajši Hanibalov brat, kartažanski vojskovodja, ki se je uspešno bojeval v severni Italiji in Hispaniji od 206 do 203, umrl l. 193 v Antiohu ob sardinski obali, pri vračanju iz Kartagine: L., N., Aur.

3. Kartažan, ki je po 1. punski vojni v punskem jeziku napisal delo o poljedelstvu v 28 knjigah; delo so po odločitvi senata pod vodstvom Decima Silana prevedli v latinščino: Varr., Ci., Col.

4. kartažanski admiral, ki je l. 279 pomagal Rimljanom pri Ostiji v boju s Pirom: Iust., Val. Max.

5. Barkid, Hanibalov sorodnik: L.

6. Hanibalov poslanec l. 215 h kralju Filipu Makedonskemu: L.

7. Samnit, ki je l. 212 osvojil Turije: L.

II. mesto in pristanišče otoka Insula minor (zdaj Menorca v Balearih): Plin.

make^*2 [méik]

1. prehodni glagol
delati, napraviti; izdelati, izdelovati (from, of, out, of iz)
predelati, predelovati, tvoriti, oblikovati (to, into v)
pripraviti (kavo, čaj); uvesti (pravila, zakone), sestaviti, spisati (pesem); zbrati (glasove); ustvariti
figurativno napraviti kaj iz koga (to make a doctor of s.o.)
povzročiti, prinašati (zadovoljstvo); pokazati se, postaviti, biti (she makes him a good wife)
znesti, znašati; imenovati za (he was made a general)
(z nedoločnikom brez "to" v aktivu, s "to" v pasivu) pripraviti koga do česa (they made him talk, he was made to talk)
meniti, misliti, predstavljati si (what do you make of it)
pogovorno imeti koga za kaj (I make him an honest man)
zaslužiti, ustvariti dobiček; doseči (hitrost), premeriti (pot)
sleng zapeljati, posiliti; prispeti (ladja v pristanišče), doseči
navtika zagledati (kopno)
britanska angleščina jesti; imeti (govor); mešati karte
elektrika spojiti
ameriško, sleng identificirati koga

2. neprehodni glagol
nameniti se, poskusiti, napotiti se, peljati (pot) razprostirati se, teči (reka) (to)
nastopiti (plima), naraščati (voda)
figurativno povzročiti, pripeljati do

to make advances truditi se koga pridobiti
to make no account of ne ozirati se na kaj
to make allowance for upoštevati, biti uvideven
to make amends for odškodovati, oddolžiti se za kaj
to make angry zjeziti
to make an appointment dogovoriti se za sestanek
to make as if (ali as though) pretvarjati se, hliniti
as you make your bed so you must lie upon it kakor boš postlal, tako bož ležal
to make a bag imeti dober lov
to make the bed postlati
to make believe pretvarjati se, hliniti
to make a bid for truditi se za, potegovati se za kaj
to make bold drzniti si, upati si
to make no bones about povedati odkrito brez strahu, požvižgati se na kaj
to make one's bread vzdrževati se sam
sleng to make book ilegalno sklepati stave na konjskih dirkah
this book makes good reading ta knjiga se dobro bere
to make or break s.o. pripeljati koga do uspeha ali poloma
to make a clean breast of priznati, olajšati si srce
to make bricks without straw delati nekaj neizvedljivega
to make the best of izkoristiti kar najbolje, napraviti kar se le da, sprijazniti se s čim
to make cards mešati karte
to make certain prepričati se
to make clear objasniti, razložiti
to make the door upon s.o. zapreti komu vrata
to make a difference to biti važno, spremeniti stvar
to make s.th. do; ali to make do with a.th. zadovoljiti se s čim
to make no doubt ne dvomiti
to make both ends meet shajati s svojimi sredstvi, prilagoditi izdatke dohodkom
to make eyes at spogledovati se, zaljubljeno koga gledati
to make an effort potruditi se
to make excuses opravičevati se, izgovarjati se, izvijati se
to make an example of eksemplarično kaznovati
to make an exhibition of o.s. spozabiti se
to make faces at pačiti se komu
to make a face nakremžiti se
to make a figure zgledati smešen
to make a fire zakuriti
you are made for this job si kot ustvarjen za to delo
to make one's fortune obogateti
to make a fool of o.s. biti za norca
to make a fool of s.o. imeti koga za norca
to make free with brez zadrege uporabljati, razpolagati s čim
to make friends with sprijateljiti se s kom
to make fun (ali game) of zasmehovati koga, zafrkavati
to make a go of uspeti v čem
to make good uspeti
to make s.th. good povrniti, kriti, nadoknaditi
to make a hash of pokvariti, zavozlati (zgodbo)
to make a habit of it priti v navado
to make haste pohiteti
to make hay pospraviti seno
to make hay of napraviti zmešnjavo
to make hay while the sun shines kovati železo dokler je vroče
to make head(way) napredovati
to make headway against premagati (težave)
not to make head or tail of ne razumeti
ameriško to make a hit postati popularen
to make o.s. at home biti kakor doma
ameriško to make it uspeti
navtika to make it so izvršiti nalog
to make it hot for s.o. naščuvati javnost proti komu, preganjati koga
to make things šaljivo gladko izpeljati (da teče kot po maslu)
ameriško to make a killing nenadoma zaslužiti ali priti do denarja
to make known sporočiti, objaviti
to make land zagledati kopno, pripluti v pristanišče
to make light (ali little) of podcenjevati, nalahko jemati
sleng to make like posnemati
to make a living preživljati se
to make one's own life živeti svoje življenje, hoditi svojo pot
to make love to ljubimkati, spolno občevati s kom
to make one's mark napraviti karijero, izkazati se
to make one's mark on vtisniti svoj pečat
to make or mar pripeljati do uspeha ali poloma
to make a match dobro se omožiti (oženiti)
to make a good meal dobro jesti
to make merry hrupno proslavljati, bučno se veseliti
to make minoemeat of izpodbiti, popolnoma premagati
to make a monkey out of osmešiti koga
to make money dobro zaslužiti, obogateti
to make the most of čim bolj izrabiti
to make a mountain out of a molehill napraviti iz muhe slona
to make mouths at pačiti se komu
to make s.o.'s mouth water vzbuditi zavist ali željo
to make move lotiti se česa, odpraviti se, kreniti
to make much of ceniti, pripisovati važnost čemu, imeti od česa veliko koristi
to make a name for o.s. napraviti si ime
to make a night of it prekrokati vso noč
to make a noise in the world postati slaven, zasloveti
to make nothing of ne razumeti, biti zmeden
to make of tolmačiti, razlagati si
to make one of priključiti se
to make the pace voditi, diktirati tempo
to make passes at objemati, ljubkovati, dvoriti
to make peace skleniti mir
to make one's pile obogateti, spraviti denar na kup
to make a play for poskužati pridobiti
to make a plunge lotiti se brez pomisleka, visoko staviti
navtika to make port pripluti v pristanišče
to make a point of vztrajati pri čem, predvsem se potruditi
to make a price nastaviti ceno
to make a practice of imeti navado, navaditi se
to make a racket biti zelo hrupen, razgrajati
to make ready pripraviti
to make the rounds obhoditi (stražar)
to make sail odpluti, odjadrati
to make o.s. scarce izginiti
to make a scene napraviti komu neprijetno sceno
to make no secret of ne prikrivati, odkrito pokazati ali povedati
to make shift with pomagati si, nekako urediti
to make s.o. sit up koga zelo presenetiti
to make a good (poor) showing dobro (slabo) se izkazati
to make it snappy podvizati se
to make s.o. sore razjeziti koga
to make a splash napraviti senzacijo
to make a speech imeti govor
to make great strides hitro napredovati
to make a stab at poskusiti kaj narediti
navtika to make sternway ritensko pluti, zaostajati, nazadovati
to make a stand zaustaviti se, postaviti se v bran (vojska)
to make sure prepričati se
to make a clean sweep of dobro pomesti, vse odstraniti
to make tick pripraviti do dela
to make good time hitro napredovati
this makes the 10th time to je že desetič
to make a good thing of obrniti v svojo korist
to make a touch sposoditi si, poskušati si sposoditi
to make hacks for odpraviti se kam, napotiti se
ameriško to make the team biti sprejet v moštvo
to make a train ujeti vlak
to make a trial of poskusiti, preizkusiti kaj
to make o.s. understood jasno se izraziti
to make use of uporabiti kaj
to make way utreti si pot, napredovati
to make one's way in the world uspeti v življenju
to make one's way out oditi
to make way for umakniti se komu
to make s.o. out of his wits spraviti koga ob pamet
to make war upon vojskovati se s kom
navtika to make heavy weather prebijati se po razburkanem morju
to make short work of hitro kaj končati
to make water scati

mandrač samostalnik
(majhno pristanišče za plovila) ▸ csónak-kikötő

maroški pridevnik
(o Maroku in Maročanih) ▸ marokkói

marséjski marseillais, de Marseille

marsejsko pristanišče port moški spol de Marseille

Meduacus -ī, m Medúak, reka in pristanišče v severni Italiji pri Pataviju: Plin., L.

Mesala -ae, f Mésala, mesto in pristanišče Homeritov v Srečni Arabiji: Plin. Soobl. Mesalum -ī, n: Plin.

militaire [-tɛr] adjectif vojaški; vojni; masculin vojak, vojaška oseba; familier vojaščina, vojaška služba, vojaki

dans le militaire pri vojakib
militaire de carrière poklicni vojak
administration féminin militaire vojaška uprava
autorités féminin pluriel militaires vojaške oblasti
aviation féminin, marine féminin militaire vojno letalstvo, vojna mornarica
cercle masculin militaire vojaški krožek, kazino
circonscrintion féminin militaire vojaško okrožje
code masculin (pénal) militaire vojaški kazenski zakonik
coup masculin d'Etat militaire vojaški državni udar
école féminin militaire vojaška šola, kadetnica
exécution féminin militaire ustrelitev po naglem sodu
fonctionnaire masculin militaire vojaški uradnik
gouvernement masculin militaire vojaška vlada
heure féminin militaire vojaška točnost, točna ura
honneurs masculin pluriel militaires vojaške časti
instruction féminin (pré)militaire (pred)vojaška vzgoja
justice féminin militaire vojaško sodišče
marche féminin, musique féminin militaire vojaška koračnica, godba
décoration féminin, médaille féminin militaire vojaško odlikovanje
port masculin militaire vojno pristanišče
service masculin militaire vojaška služba

Mīsēnus -ī, m (Μισηνός) Mizén, Ajolov sin, Hektorjev tovariš, pozneje Enejev spremljevalec in trobentač: V. Od tod Mīsēnus -ī, m (sc. mons): V. ali Mīsēnum -ī, n (sc. promunturium, Μισηνόν) Ci., T., Plin. iun., Suet., Veg. Mizén, mizenski rt in mesto v Kampaniji ob Bajskem zalivu, rim. vojaško pristanišče (zdaj Cap di Miseno): promunturium Misenum T. ali Miseni L., T.; tudi Mīsēna -ōrum, n: nobilia Pr. (ker je bil tam pokopan Mizen). — Od tod

1. adj. Mīsēnēnsis -e mizénski: T.

2. subst. Mīsēnātēs -ium, m Mizenáti, Mizénci, preb. Mizena: Veg.

Monoecus -ī, m (gr. μόνοικος „sam stanujoč“ = ki je samo njemu posvečeno svetišče) Monójk, bogočastni Herkulov vzdevek: arx Monoeci V., Lucan., saxa Monoeci Sil., portus Herculis Monoeci Plin., T. rt in pristanišče ob obali Ligurije (zdaj Monaco), Monoeci arx et portus Amm.

mórski sea (-); maritime; nautical; naval; pelagic

mórska bitka naval battle, naval action
mórsko blato ooze
mórski bog sea god
mórska bolezen seasickness
mórska deklica (sirena) mermaid, siren
mórsko dno sea bottom
mórska gladina sea level, surface of the sea
mórska globina depth of the sea
mórsko kopališče bathing resort, seaside resort
mórska luka, pristanišče seaport
mórska mačka zoologija long-tailed monkey
mórska obala coast; seashore; coastland; beach; shore; seaboard
mórski pes shark
mórska ožina straits pl, channel
mórski prašič porpoise
mórski prašiček guinea pig
mórska pena meerschaum
mórska pošast sea monster
mórska riba sea fish
mórski rokav arm (ali branch) of the sea
mórska sol sea salt
mórsko tele seal, arhaično sea calf
mórski tok sea current
mórska trava sea grass
mórska višina sea level
velik mórski val billow
mórski zaliv bay; gulf
mórska voda sea water
imeti mórsko bolezen to be seasick, (pogovorno) to feed the fishes
ne dobiti mórske bolezni (biti pravi mornar) to have good sea legs, to be a good sailor

mórski de mar; marino

morska bolezen mareo m
ki ima morsko bolezen mareado
dobiti morsko bolezen marearse
morska deklica (mit) nereida f
morska gladina superficie f del mar
morski jezik (riba) lenguado m
morski ježek erizo m de mar
morska klima clima m marítimo
morski konjiček (zool) caballo m marino, hipocampo m
morsko kopališče playa f
morska kopel baño m de mar
morska milja milla f marina
morski pes (zool) tiburón m
morsko pristanišče puerto m marítimo
morska riba pez m marino
morski ribolov pesca f marítima
morska pot vía f marítima
morski ropar pirata m, corsario m
star morski volk (fig) lobo m de mar
morska sol sal f marina
morska obala costa f, litotal m
morska voda agua f de mar
morska zvezda (zool) estrellamar f, asteria f

môrski de(s) mer(s), marin

morska bitka bataille navale, combat naval
morska bolezen mal moški spol de mer
morska deklica néréide ženski spol, naîade ženski spol, sirène ženski spol
morska gladina surface ženski spol (ali niveau moški spol) de la mer
nad (pod) morsko gladino au-dessus (au-dessous) du niveau de la mer
morski jezik (riba) sole ženski spol
morski ježek oursin moški spol
morska klima climat moški spol maritime
morski konjiček hippocampe moški spol
morsko kopališče station ženski spol balnéaire, plage ženski spol
morska kopel bain moški spol de mer
morska milja mille moški spol marin
morska obala côte ženski spol, rivage moški spol (ali bord moški spol) de la mer
morska ožina détroit moški spol
morski pes requin moški spol, squale moški spol
morsko pristanišče port moški spol de mer, havre moški spol
morska riba poisson moški spol de mer
morski ropar pirate moški spol, corsaire moški spol, écumeur moški spol des mers
morska sol sel marin
morska voda eau ženski spol de mer, eau salée
morska zvezda (zoologija) étoile ženski spol de mer, astérie ženski spol

Mūnychia -ae, f (Μουνυχία) Muníhija, atensko pristanišče med Pirejem in Faleronom: N. — Od tod adj. Mūnychius 3 (Μουνύχιος) muníhijski, pesn. = atenski: agri O., arces, rura Stat.

Mūziris -is, acc. -in, f Múziris, trgovsko pristanišče na zahodni obali južne Indije: Plin.

namémben de destination

namembni kraj lieu moški spol de destination
namembno pristanišče port moški spol de destination

namémben de destino

namembni kraj lugar m (ali punto m) de destino
namembno pristanišče puerto m de destino

Naustathmos (Naustathmus) -ī, m (Ναύσταϑμος) Navstátmos

1. pristanišče pri Fokaji (Phocaea) v Joniji: L.

2. pristan v Kirenajki, severovzhodno od Kirene na vzhodni obali istoimen(sk)ega rta: Mel.

3. pristaniško mesto na Siciliji med Sirakuzami in reko Helor: Plin.

navigation [nævigéišən] samostalnik
navtika, aeronavtika plovba, upravljanje letala, navigacija
navtika, arhaično (umetna) vodna pot

inland navigation rečna plovba
navigation chart navigacijska karta
navtika navigation head končno pristanišče
aeronavtika navigation light pozicijska luč

nizozemski pridevnik
(o Nizozemski in Nizozemcih) ▸ hollandPovezane iztočnice: nizozemski gulden, nizozemski jezik