Franja

fēsta f

1. praznik, svečanost, praznovanje, zabava:
festa nazionale državni praznik
celebrare la festa praznovati
ornato, vestito a festa praznično okrašen, oblečen
festa di famiglia družinski praznik
festa di precetto relig. zapovedani praznik
buone feste! vesele praznike! (za božič ali veliko noč)

2. pog. rojstni dan; god:
la festa delle matricole brucovanje

3. prost dan:
far festa prenehati delo; praznovati
aver festa praznovati, biti prost, ne delati
è finita la festa pren. stvar je končana, zdaj pa resno

4. praznovanje, zabava:
organizzare una festa danzante prirediti zabavo s plesom
fare la festa a qcn. pren. koga javno usmrtiti; ubiti koga
fare festa a qcn. koga veselo sprejeti
essere della festa udeležiti se zabave; pren. biti zraven

festino m večerna zabava (s plesom in prigrizkom), parti, žur:
dare un festino prirediti zabavo

fête [fɛt] féminin praznik, svetek; slovesnost, slavnost, svečanost; praznovanje; veselica; figuré veselje; god; rojstni dan

fête anniversaire jubilej
fête commémorative spominska svečanost
fête de famille družinski praznik
fête nationale narodni praznik
fête des fleurs cvetlični korzo
fête des mères materinski dan
fête des morts dan mrtvih (1. nov.)
fête des rois (religion) sv. Trije kralji (6. jan.)
fête populaire ljudsko slavje, veselica
fête mobile premičen praznik
fête de village proščenje
en fête v prazničnem razpoloženju, v praznični obleki
âme féminin en fête radostna duša
jour masculin de fête praznik
salle féminin des fêtes dvorana za slavnosti
air masculin de fête praznična, slavnostna zunanjost
ce n'est pas fête tous les jours ni vsak dan praznik
célébrer la fête de quelqu'un praznovati god kake osebe
faire fête à quelqu'un z veseljem koga sprejeti
faire la fête praznikovati, veseljačiti
se faire une fête de quelque chose veseliti se na kaj, uživati ob misli na kaj
être à la fête občutiti veliko zadovoljstvo
être de la fête udeležiti se praznovanja
donner, offrir une fête à, en l'honneur de quelqu'un prirediti slovesnost za koga
ne pas être à la fête (figuré) biti v zelo neprijetnem položaju
il n'a jamais été à pareille fête še nikoli mu ni šlo tako dobro
souhaiter sa fête à quelqu'un komu (za) god voščiti

fūnus -eris, n

1. pogreb, pokop, pohranitev trupla, mrtvaški sprevod, pogrebna svečanost (medtem ko so exsequia = sprevod sorodnikov, prijateljev in znancev, pompa pa = neživo spremstvo = podobe prednikov idr. sijaj): in funere C. Marii Ci. pri pogrebu, funus, quo amici conveniunt ad exsequias cohonestandas Ci., exsequias funeris prosequi Ci. udeležiti se pogreba ali pogrebnega sprevoda (iti za pogrebom), in funus venire Ci. ep. priti k pogrebu, prodire in funus Ter., Ci. = funus celebrare L. = funera comitāre (= comitari) O. iti za pogrebom, funere efferri Ci., Suet. svečano pokopan biti, amplo funere efferri N. lep (sijajen) pogreb imeti, sine ulla funeris pompa efferri N. brez pogrebne svečanosti, (gl. tudi effero, ferre), ut sine funere ambureretur Ci., funus indicere Ci. napovedati, f. ornare Ci., Suet., f. alicui facere Ci. ali instaurare V. prirediti, f. ducitur Ci., Suet. = f. procedit Ter. mrtvaški sprevod se začne premikati, toda: ducere funus H. (o podobah prednikov) iti (biti) na čelu mrtvaškega sprevoda, funus alicui ducere Ci. pogreb oskrbeti komu, iustis funeribus confectis C. dostojen pogreb, funus alicuius videre N. videti pogreb = doživeti smrt koga, corpora nullis de more feruntur funeribus O. brez navadnih pogrebnih običajev, portae non capiebant funera O. pogrebnih sprevodov, habebat funus et exsequias, quales meruit Val. Max., statim a funere Suet.; pesn. pl. o enem pogrebu: ille commenta funera narrat O., dicique beatus ante obitum nemo supremaque funera debet O. pred zadnjo (tj. pogrebno) častjo, taedae ad funera versae Sil.

2. meton.
a) (le pesn.) α) mrlič, truplo: omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., et funus lacerum tellus habet V., mixta senum ac iuvenum densentur funera H., haccine parva meum funus harena teget? Pr.; pl. o enem truplu: haec mea funera Val. Fl. β) v pl. duše (sence) rajnih, mani: cum semel infernas intrarunt funera leges Pr.
b) smrt: corpus incestat funere classem V., funere felici spolior V., post multa tuorum funera V., vicinum, maturum f. H., sub ipsum f. H. prav pred smrtjo, finem morbi vident in funere O.; occ. α) umiranje, izumiranje, pomor: qui (deus) praesens funera gentis finiat Ausoniae O., funeribus fessi O. β) nasilna smrt, uboj, umor: in omni crudelitate sic exsultat, ut vix hominum acerbis funeribus satietur Ci., palam virorum funera locare Ci., qui … patrios foedasti funere voltūs V., exstinctum Nymphae crudeli funere Daphnim flebant V., quis illius noctis funera explicet? V., vel quae, Tiberine, videbis funera? V., videt indigna suorum funera V., quae funera Turnus ediderit V., quanta moves funera Dardanae genti H. prelivanje krvi.

3. metaf. pogin, poguba, nezgoda, nesreča, konec: f. rei publ. Ci., Marii virtus magnis populi funeribus subvenit Ci., funera pati V., sub lacrimosa Troiae funera H., dum … regina … funus imperio parabat H., dira pudoris funera Lucan.; meton. (o osebah) pogubitelj, ugonobitelj: duo rei publ. … paene funera Ci. (o Gabiniju in Pizonu).

gladiātor -ōris, m (* gladiārī iz gladius, prim. dī-gladiārī)

I.

1. z mečem oboroženi, borilec v krvavih bojnih igrah v Rimu, ki so potekale sprva pri pogrebih in pojedinah, potem kot javne, v zabavo ljudstva prirejene igre, gladiator. Gladiatorji so bili sužnji, vojni ujetniki ali zločinci, včasih tudi možje svobodnega rodu, ki so se dali v najem za plačilo (auctoramentum, od tod imenovani auctorati). Razdeljeni so bili v družbe (familiae), ki so jim načelovali učitelji (magistri, lanistae): CI. idr.; metaf. (kot psovka) pretepač, razbojnik: alter nobilis gladiator habetur CI., qui ... a scurris semper potius gladiator quam scurra appellatus est CI., scelerati gladiatoris amentia CI., quem gladiatorem non ita appellavi, ut interdum etiam M. Antonius gladiator appellari solet CI.

2. meton. pl. gladiatores = gladiatorske borbe, gladiatorske igre: gladiatores dare TER., CI., SUET. ali ēdere T., SUET. gladadiatorske igre prirejati (prirediti, organizirati), gladiatoribus (abl.) CI. pri gladiatorskih igrah (borbah). –

II. izdelovalec mečev, mečar: DIG.

honneur [ɔnœr] masculin čast, čut za čast; ponos, dika; pluriel častne službe, dostojanstvo, častna salva, histoire insignije; najvišje karte

affaire féminin d'honneur dvoboj
homme masculin d'honneur mož beseda, človek, ki drži svojo besedo
dette féminin d'honneur časten dolg
parole féminin d'honneur častna beseda
point masculin d'honneur stvar časti
champ masculin d'honneur bojno polje, polje slave
tour masculin d'honneur častni krog (po zmagi)
garde féminin d'honneur, escorte féminin d'honneur častna straža, častno (vojaško) spremstvo
Légion féminin d'honneur Častna legija
dame féminin d'honneur dvorna dama
hôte masculin d'honneur časten gost
membre masculin d'honneur časten član
garçon, demoiselle d'honneur drug, družica (pri poroki)
honneurs pluriel funèbres, honneurs suprêmes izkazovanje poslednjih časti (pri pogrebu)
avoir tous les honneurs à cœur imeti vse visoke srčne karte
donner une réception en l'honneur de quelqu'un prirediti sprejem v čast komu
être en honneur biti v časti, biti zelo cenjen
faites-moi l'honneur de venir me voir počastite me s svojim obiskom
faire les honneurs d'une maison goste sprejemati na domu
faire honneur à sa signature, à ses engagements, à sa parole izpolniti svoje obveznosti
faire honneur à une lettre de change plačati menico
faire honneur à quelqu'un čast komu delati
faire à quelqu'un l'honneur de ... komu izkazati čast s tem, da ...
faire honneur à un repas jesti s tekom
se faire honneur, se donner l'honneur de quelque chose prilaščati si kaj, hvaliti se s čim
jurer sur son honneur prisegati pri svoji časti
reudre honneurs à quelqu'un izkazati čast(i) komu
se rendre avec les honneurs de la guerre vdati se s častnimi pogoji
mettre son honneur à zastaviti svojo čast za, da ...
piquer quelqu'un d'honneur apelirati na čast kake osebe
se piquer d'honneur à v čast si vzeti, da ...
en l'honneur de v čast, populaire zaradi
en l'honneur de quel saint? čemu? komu v čast?
pourl'honneur (le) za čast, brezplačno, zastonj
(en tout bien et) en tout honneur pošteno
sauf votre honneur z dovoljenjem, če dovolite
assurer sur l'honneur zatrjevati pri svoji časti
j'ai l'honneur de vous présenter ... imam čast, da vam predstavim ...
à tout seigneur, tout honneur, honneur au mérite čast, komur čast

imeníten (-tna -o) adj.

1. pren. (ugleden, premožen) buono; distinto, stimato:
biti iz imenitne hiše essere di buona famiglia

2. eccellente, ottimo; perfetto; elegante:
imenitna misel ottima idea
imenitna obleka abito elegante
knjiga, napisana v imenitnem jeziku un libro scritto in lingua perfetta
prirediti imenitno kosilo offrire, preparare un pranzo eccellente, coi fiocchi

3. (ki prinaša velike gmotne koristi) ottimo, lucroso:
imeniten poklic una professione lucrosa

4. knjiž. (plemiški, gosposki) nobile, signorile

intention [ɛ̃tɑ̃sjɔ̃] féminin namen, namera, naklep, volja, cilj

avec intention namenoma, namerno
bonne, mauvaise intention dober, slab namen
à l'intention de quelqu'un komu v prid, v čast
à cette intention v ta namen
à mauvaise intention v zli nameri
sans intention nenamerno
avoir l'intention de imeti namen, nameravati
avoir de bonnes intentions envers quelqu'un imeti s kom dobre namene, dobro misliti s kom
avoir de mauvaises intentions imeti zle namene
ce n'est nullement mon intention še ne mislim ne na to
donner une fête à l'intention de quelqu'un prirediti slavnost komu (v čast)
il n'est pas dans mon intention de ... ni moj namen, da bi ...
nourrir des intentions perfides imeti zahrbtne namene
faire un procès d'intention à quelqu'un koga tožiti zaradi njegovih (domnevanih) naklepov
prier à l'intention des disparus moliti za pogrešance
taire ses intentions molčati o svojih naklepih
(juridique) intention de lucre dobičkaželjen namen
l'enfer est pavé de bonnes intentions (proverbe) mnogo dobrih sklepov pride do slabih (negativnih) rezultatov

kóktail cóctel m

prirediti koktail dar un cóctel

kosílo lunch

svečano kosílo luncheon; early dinner, dinner
gostje na kosílu (guests at a) dinner party
prirediti kosílo v čast... to give a luncheon in honour of...
ostati brez kosíla to go without one's dinner
povabiti na kosílo to invite to dinner
boste ostali pri nas na kosílu? will you stay for dinner (with us)?, will you stay here for dinner?

kosílo (-a) n colazione, pranzo; desinare:
kuhati, razdeliti, servirati kosilo preparare, distribuire, servire il pranzo
biti brez kosila saltare il pranzo
kosilo imeti v gostilni pranzare in trattoria
prirediti komu kosilo, povabiti koga na kosilo dare un pranzo, invitare a pranzo qcn.
dobro, obilno kosilo pranzo eccellente, abbondante
slavnostno kosilo pranzo solenne, banchetto
delovno kosilo colazione di lavoro
kosilo je na mizi il pranzo è in tavola

lūdus (star. tudi loedus) -ī, m (lūdere)

I. konkr.

1. igra za kratkočasenje ali kot telesna vaja: dare ludum alicui Pl. kratkočasiti koga, tali ludo ludere Pl. take reči početi za kratek čas, exercitatione ludoque campestri (na Marsovem polju) uti Ci., l. militaris L. vojaška igra, poseb. vaja z orožjem, ad pilam se aut ad talos aut ad tesseras conferunt aut etiam novum sibi excogitant ludum Ci., ludus datur huic aetati Ci. v tej dobi se dovoljuje prosto gibanje, flectere ludus (sc. est) equos V., ludus calculorum (gl. calculus) Cael., sphaerae l. Cael. žoganje; occ. vojna igra: heu nimis longo satiate ludo H.; pren.: amori dare ludum H. = predajati se ljubezni.

2. javna igra = (gledališka) igra, predstava (zlasti na čast božanstvom): festi dies ludorum celebrandi Ci., ludos spectatum ire H. iti v gledališče, ludos facere Ci., L. ali edere Ci., T., Suet. ali dare Iuv., Suet. igre prirediti (prirejati), ludos committere L. igre začeti, ludi Olympii Pl. ali ludi Olympia Varr. ap. Char., ludi circenses Varr. ap. Gell., Ci., L., Suet. igre v cirkusu (tekmovalna dirka, tekmovanje v teku idr.), ludi scaenici Ter., L., Sen. ph., Suet. gledališke predstave, ludi Apollinares Varr., Ci., L., Plin., Cerealia ludi L., ludi Consualia Varr., L., ludi Megale(n)sia L. ali Megale(n)sia ludi O., ludi magni L., Suet. meton.
a) igra = drama, šaljiva igra, satira: in Naevii ludo Ci.
b) čas javnih iger: ludis Pl., Ci., L., Suet. za časa javnih iger, ob javnih igrah.

3. igralska šola (v kateri so potekale le igram podobne vaje), šola, učilnica, predvsem za gladiatorje, potem za učence začetnike (za mladeniče je bila „schola“): e ludo ire Pl., ludus fidicinus Pl. glasbena šola, l. gladiatorius Suet., Ap., nemo est in ludo gladiatorio paulo ad facinus audacior Ci. v gladiatorski šoli (včasih pomeni tudi samo ludus gladiatorska šola: gladiatoresque, quos ibi (sc. Capuae) Caesar in ludo habebat C.), Aemilius l. H. Lepidova (nekega Emilija Lepida) gladiatorska šola; o začetni šoli: quem puerum in ludo cognorat N., librum tibi magister ludi dedit (gl. lūdī-magister) Ci., qui e ludo atque e pueritiae disciplinis … patris ad exercitum atque in militiae disciplinam profectus est Ci., ludum habere Ci. ali exercere T. šolo imeti, učiti, poučevati, ludum aperire Ci. šolo odpreti, ludus discendi Ci. ep. ali litterarum L., Plin. ali litterarius Q. začetna (osnovna) šola. —

II. abstr.

1. igra = kratkočas(en)je, zabava, šala, nagajanje, šaljiv (smešen, zabaven) dogodek (pripetljaj): ludos facit Ter. šali se, ludus alicui facere Pl. ali reddere Ter. zagosti jo komu, dare alicui ludum Pl. zabavo nuditi komu, zabavati koga, dare ludos Ter. osmešiti se, ludos praebere Ter. da(ja)ti povod za smeh, per ludum Ci., Suet., Aur. v šali, per ludum et iocum Ci. v igri in šali, ludo et ioco uti Ci., amoto quaeramus seria ludo H. brez šale, ludos aliquem dimittere Pl. porogljivo odgnati koga, facere aliquem ludos Pl. posmehovati se komu, za norca imeti koga, briti norce (norčevati se) iz koga, ille tibi ludus fuit Ci. ti je bil v posmeh, ludum fieri Pl.; o raznih strasteh, poseb. o polteni ljubezni: frui ludo aetatis L. uživati mladostne radosti, hic noctem ludo ducunt V. igrajo dolgo v noč, consimile luserat Ter., nec lusisse pudet, sed non incīdere ludum H.

2. igra = opravek, ki je lahek kakor otročja igra, malenkost, „mala šala“: oratio ludus est homini non hebeti Ci., illa perdiscere ludus esset Ci., ad quos (sc. honores) vos per ludum … pervenistis Ci. igraje = brez truda, cui ludus (sc. est), nullam cursu non tollere dammam Sil., ludus sunt illa omnia Iust., ludum iocumque esse Ter. ali fuisse L. prava šala.

national, e, aux [-sjɔnal, no] adjectif naroden, nacionalen; državni

nationaux masculin pluriel državljani, rojaki
défénse féminin nationale narodna obramba
équipe féminin nationale de football nacionalno nogometno moštvo (reprezentanca)
fête féminin nationale narodni, državni praznik
hymne masculin national narodna, državna himna
route féminin nationale državna cesta (I. reda)
faire des obsèques nationales à quelqu'un prirediti komu pogreb na državne stroške

nov (-a, -o)

1. neu
čisto nov/nov novcat nagelneu, brandneu, funkelnagelneu

2. znamka: postfrisch; kaseta, trak: unbespielt
tovarniško nov fabrikneu
kot nov im Neuzustand, neuwertig
(novega tipa) neuartig

3.
prehod v novo … die …-wende
(dobo Zeitenwende, leto Jahreswende, stoletje Jahrhundertwende, tisočletje Jahrtausendwende)

4. novega:
registracija novega vozila die Neuzulassung
vrednost novega predmeta (polna vrednost) der Neuwert
izdelava novega die Neuansetzung, Neuanlegung

5.
na novo um-
(napisati umschreiben, naviti umwickeln, programirati umprogrammieren, urediti umordnen, vezati umbinden); auf- (oblaziniti aufpolstern, poseliti aufsiedeln)
na novo obogatel neureich
na novo oživiti erneuern, beleben
na novo sprejeti/sprejeta der Zugang, Neuzugang
na novo začeti neubeginnen, einen Neubeginn wagen
na novo sklenjena pogodba der Neuvertrag
na novo prirediti neu bearbeiten

6.
figurativno nov začetek die Stunde Null; der Neubeginn
k novim ciljem zu neuen Ufern
piha nov veter das Blatt hat sich gewendet
figurativno nova metla močno pometa neue Besen kehren gut
figurativno devati novo vino v stare mehove neuen Wein in alte Schläuche füllen
figurativno (gledati kaj) kot tele nova vrata (vor etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg/wie die Kuh vor einem neuen Tor
| ➞ → novi, novo, novo-

offrir* [ɔfrir] (po)nuditi; dajati, podariti, pokloniti; religion darovati

offrir l'apéritif à quelqu'un plačati komu aperitiv
offrir son bras à quelqu'un ponuditi roko komu (iz vljudnosti ali za pomoč pri hoji)
offrir sans engagement brezobvezno ponuditi
offrir une réception prirediti sprejem
que m'offrez-vous de ce tableau? koliko daste za to sliko?
je lui ai offert de le loger chez moi ponudil sem mu, da ga vzamem pod streho
il m'offre beau jeu z njim imam lahek posel
s'offrir à ponuditi se za
s'offrir quelque chose (des vacances) privoščiti si kaj (počitnice)
il s'offre des difficultés nastajajo težave

ofrecer [-zc-] (po)nuditi; darovati; pokazati

ofrecer un banquete prirediti banket
ofrecer dificultades težaven biti
ofrecer garantía, seguridad garancijo, varnost nuditi
ofrecer en holocausto darovati kot žrtev
ofrecer muchas ventajas zelo ugoden biti
ofrecerse ponuditi se; dogoditi se, na misel priti
¿qué se le ofrece a V.? s čim Vam lahko postrežem?

olimpijske igre stalna zveza
1. (športno tekmovanje) ▸ olimpiai játékokSopomenke: olimpiada
Povezane iztočnice: specialne olimpijske igre, poletne olimpijske igre, zimske olimpijske igre

2. zgodovina (tekmovanje v stari Grčiji) ▸ olimpiai játékokSopomenke: olimpiada

3. (večje tekmovanje) ▸ olimpiaSopomenke: olimpiada
Povezane iztočnice: šahovske olimpijske igre

órgija (-e) f

1. rel. orgia

2. pren. orgia; ammucchiata; pren. baccanale:
prirediti orgijo fare un'orgia
udeleževati se orgij darsi alle orgie

3. pren. orgia:
orgija barv in svetlobe un'orgia di colori e di luci
krvava orgija orgia di sangue

orkest|er [é] moški spol (-ra …) glasba das Orchester (amaterski Laienorkester, godalni Streichorchester, komorni Kammerorchester, plesni Tanzorchester, simfonični Sinfonieorchester, šolski Schulorchester, zabavni Unterhaltungsorchester)
filharmonični orkester philharmonisches Orchester
… orkestra/orkestru Orchester-
(vodja der Orchesterleiter, glasbenik v orkestru der Orchestermusiker, delo za orkester das Orchesterwerk, jama za orkester der Orchestergraben)
priredba za orkester die Orchestration
prirediti za orkester orchestrieren

ovácija ovation ženski spol

prirediti komu ovacijo acclamer quelqu'un, faire une ovation à quelqu'un, ovationner quelqu'un