Franja

intervéncija interveníranje intervention, intervening

zahvaljujoč se Vaši intervénciji v moj prid thanks to your intervention on my behalf
nedopustna intervéncija, interveníranje (vmešavanje) an unwarrantable interference

intervenir* [-vənir] verbe intransitif poseči vmes, vmeša(va)ti se, intervenirati, posredovati (dans v); juridique udeležiti se (à, dans quelque chose česa); nastopiti, zgoditi se, vmes priti

intervenir dans une discussion poseči v diskusijo
intervenir dans un différend posredovati v sporu
intervenir pour quelqu'un, en faveur de quelqu'un intervenirati za koga v njegov prid, zavzeti se za koga, reči dobro besedo za koga
intervenir dans les affaires intérieures d'un Etat vmeša(va)ti se v notranje zadeve kake države
le chirurgien décida d'intervenir immédiatement kirurg se je odločil za takojšnjo operacijo
un facteur imprévu est intervenu nastopil je nepričakovan dejavnik
un accord de salaires est intervenu dans la métallurgie dosežen je bil sporazum o mezdah v kovinski industriji

Iugurtha -ae, m Jugúrta, Numidijec, Mastanabalov nezakonski sin, nečak in posinovljenec kralja Micipse, ki si je nezakonito prisvojil vse numidijsko kraljestvo; ko ga je Sula pod Marijevim vrhovnim poveljstvom ujel, je na grozen način umrl v Rimu: S., Ci., L. ep., Vell., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Iugurthinus 3 Jugurtov, jugurtinski, z Jugurto, o Jugurti: bellum S., coniuratio Ci. Jugurti v prid, Sallusti historia Gell.

līs, lītis, gen. pl. lītium, (stlat. stlīs) f

1. prepir(anje), prerekanje, kreg(anje), spor, nasprot(ovan)je, nesoglasje, svaja, zdraha: lites factae sunt inter eos Ter., aetatem in litibus conterere Ci., lites sedare Ci. ali litem componere V. spor(e) poravnati, zgladiti, litem lite resolvere H. sporno zadevo hoteti razsoditi z novo sporno zadevo, grammatici certant et adhuc sub iudice lis est H. zadeva še ni rešena, in litem ire O. prepirati (kregati) se, lis est cum formā magna pudicitiae O., semper habe morsus circa tua colla recentes, litibus alternis quos putet esse datos Pr., lis uxoria Sen. ph. domači prepir (s soprogo).

2. occ. pravni (sodni) spor, pravda, pravdna zadeva, sodni proces: litem sequi ali sectari Ter. hoteti, stremeti za, prizadevati si (za), contrahere lites Pl. navleči si, nakopa(va)ti si, contractas lites iudicare Ci., decemviri stlitibus iudicandis Ci. (gl. decemvirī), litem intendere alicui Ci., Don. ali litem inferre alicui Sen. ph. pravdo začeti s kom, tožbo vložiti zoper koga, inferre in aliquem litem capitis Ci. krvna pravda, litem orare Ci. pravdati se, totam litem obtinere aut amittere Ci., litem suam facere (o odvetniku) = namesto strankine zadeve zagovarjati samega sebe: Ci., (o sodniku) = krivično sodbo izreči (zaradi naklonjenosti, podkupnine idr.): Dig., o sodniku tudi = ne priti na določeni dan, zamuditi določeni dan: ad comitium vadunt, ne litem suam faciant Titius ap. Macr.; litem dare secundum aliquid Ci. (raz)sodbo izreči (izrekati), pravdo razsoditi (razsojati), litem dare secundum aliquem Val. Max. razsoditi (razsojati) komu v prid, komu v korist, litem dare contra aliquem Gell. razsoditi (razsojati) zoper koga, komu v škodo, l. privata, multitudo litium Ci., litem discernere arvis V. polje obvarovati pred pravdo, committere iudici litem Petr.

3. meton. pravdni (sporni) predmet, sporna zadeva (stvar): quibus res erat in controversia, ea vocabatur lis Varr., illud mihi quidem mirum videri solet tot homines tam ingeniosos … statuere non potuisse, utrum rem an litem dici oporteret Ci., litem aestimare (gl. aestimō) = litem taxare Sen. ph., litem perdere Pl., C., H. pravdno zadevo (in z njo pravdo) izgubiti, in suam rem litem vertere L. sporno zadevo (njivo) zase pridržati (o sodniku), interceptor alienae litis L.

lobirati glagol
(o načrtnem vplivanju) ▸ lobbizikNekateri naj bi odkrito lobirali za določene dobavitelje. ▸ Egyesek állítólag nyíltan lobbiznak bizonyos beszállítók érdekében.
V času sprejemanja proračuna ali pri sprejemanju posameznih zakonov lobirajo v prid lastnim interesom. ▸ A költségvetés vagy az adott törvények elfogadásakor a saját érdekeikért lobbiznak.

Marcellīnus -ī, m Marcelín, rim. priimek. Znani so

1. Marcellinus Marcelin, Lucilijev in Senekov prijatelj: Sen. ph.

2. Marcellinus Marcelin, Marcialov prijatelj: Mart.

3. (Aefulanus) Marcellinus Efulan Marcelin, Plinijev naslovnik: Plin. iun.

4. Antonius Marcellinus Antonij Marcelin, praeses Lugdunensis primae l. 313 po Kr., praefectus praetorio v Galiji, nato praefectus praetorio Italiae, l. 341 consul ordinarius: Cod. Th.

5. Marcellinus Marcelin, praeses Phoenices l. 342 po Kr., comes Orientis l. 349 po Kr.: Cod. I., Cod. Th.

6. Flavius Marcellinus Flavij Marcelin, tribunus et notarius, l. 410 po Kr. Honorijev poslanec v Afriko za posredovanje v sporu z donatovci; odločil je v prid katoličanov. Bil je v tesnih stikih z Avguštinom, ki mu je med drugim posvetil svoje delo De civitate Dei: Cod. Th., Aug.

militer [-te] verbe intransitif boriti se (brez nasilja); biti borec, aktivist (de parti, de syndicat stranke, sindikata); figuré govoriti (en faveur de, contre za, proti)

cela milite en sa faveur to govori v njegov prid

mnênje opinion; view; thinking; belief; mind; judgment, judgement; idea

po mojem (skromnem) mnênju in my (humble) opinion (ali judgment), to my mind, ZDA I reckon
javno mnênje public opinion
prevladujoče mnênje prevailing opinion
pristransko mnênje bias
strokovno mnênje expert opinion, finding
vnaprejšnje mnênje (predsodek) prejudice
različno mnênje dissenting opinion
izmenjava mnênj interchange of views, discussion
izražanje mnênja expression (ali statement) of opinion
raziskava javnega mnênja public opinion research, ZDA polls pl
razlika v mnênju difference of opinion, misunderstanding, disagreement, dissent
izraževanje javnega mnênja public opinion poll
sem mnênja, da... I am of the opinion that..., I take the view that...
nisem tega mnênja I disagree
sva različnega mnênja we differ in opinion
biti drugačnega mnênja to dissent
biti istega mnênja z... to agree with...
smo istega mnênja we are of one mind
imeti dobro (slabo) mnênje o... to think highly (badly ali ill) of someone
imeti visoko mnênje o kom to think highly of someone
imeti visoko mnênje o sebi to have a pretty good opinion of oneself, to be self-sufficient, to entertain a high opinion of oneself, to suffer from a swelled head, to think oneself no end of a fellow
odkrito sem mu povedal svoje mnênje I told him my mind
povedati svoje mnênje to speak one's mind
môči, sméti izraziti svoje mnênje o... to dare (ali to venture) to express one's view (ali opinion)
spremeniti mnênj, pridružiti se mnênju koga drugega to come round
mnênja se razhajajo opinions pl differ
postati drugačnega mnênja to change one's mind (ali opinion, views pl)
ne se strinjati z mnênjem kake osebe glede česa to disagree with someone about something
ustvariti si mnênje to form an opinion
ostaniva vsak pri svojem mnênju! let's agree to differ!
javno mnênje se nagiblje njemu v prid public opinion is rallying to his support

mon: ma: mes [mɔ̃, ma, me, mɛ] adjectif moj; moja; moji, -e

oui, mon vieux da, dragi moj (prijatelj)
oui, mon général da, tovariš (gospod) general
en mon honneur meni v čast
en ma faveur meni v prid, v korist
à mon égard kar mene tiče, zadeva; glede mene
j'ai ma migraine imam migreno
je gagne mes 100 francs par jour zaslužim (svojih) 100 frankov na dan
il est venu à mon aide prišel mi je na pomoč
ma rencontre lui était désagréable srečanje z menoj mu je bilo neprijetno
il est venu à ma rencontre prišel mi je naproti

moquer [mɔke] verbe transitif zasmehovati, rogati se (quelqu'un komu)

se moquer de quelqu'un, quelque chose norčevati se iz koga, iz česa, rogati se komu, čemu; briti norce iz, imeti za norca; familier požvižgati se na, ne se brigati za; šaliti se, ne vzeti za resno; za nos voditi (de quelqu'un koga)
je ne m'en moque pas mal to mi je (čisto) vseeno
vous vous moquez, je pense mislim, da ne mislite resno
vous vous moquez du monde! vi imate vse (ljudi) za norca!
il se moque de commettre une injustice si cela lui est profitable malo mu je mar narediti krivico, če mu je to v prid

nagíbati to incline (k to); to decline, to slope, to slant, to sway, to bend

nagíbati se to lean; to incline, to bend over, to bow, to tilt, to dip; figurativno to lean (k to, towards), to be inclined (ali disposed, prone) to
javno mnenje se nagiblje njemu v prid public opinion is veering his way
zid se nagiblje na desno the wall is tilting to the right
nagíbati se k prehladom to be subject to colds

nagníti¹ (-em)

A) perf.

1. chinare, inclinare, curvare:
nagniti na bok, naprej, nazaj chinare sul lato, avanti, indietro

2. indurre, convincere:
sočutje ga je nagnilo, da je poskrbel za sirote la pietà lo indusse a prendersi cura degli orfani

B) nagníti se (-em se) perf. refl.

1. chinarsi, inchinarsi, pendere

2. declinare, calare:
dan se je že nagnil il giorno sta declinando
nagniti tehtnico sebi v prid far pesare la bilancia a proprio favore
krivulja njegove slave se je že nagnila la curva della sua fama sta già calando
evf. nagniti se v prerani grob morire di morte prematura

necessitas -ātis, gen. pl. nav. -um, pa tudi -ium, f (necesse)

I.

1. ne(iz)ogibnost, neizbežnost, neobhodnost, nujnost, nuja, nepogrešljivost, potrebnost, potreba: quae necessitas eum premebat? Ci., Miloni non solum causa fuit exeundi, sed etiam necessitas Ci., necessitatis crimen, non voluntatis Ci., necessitate coactus Ci. ali adductus C. po potrebi primoran, prisiljen, affere ali imponere alicui necessitatem alicuius rei ali aliquid faciendi Ci. primorati ali (pri)siliti koga k čemu (da kaj stori), necessitatem persuadendi adhibere Ci. nujno, povsem prepričati, obvenit alicui necessitas alicuius rei Ci. komu se naloži kakšna dolžnost, obveže (obvezuje) se kdo na kaj (da kaj stori), nec sibi ullius rei necessitatem iniungebat, quin … Auct. b. Alx. ne da bi jemal v poštev še kaj sicer potrebnega, necessitati parēre ali servire Ci. vda(ja)ti se v neizogibno(st), maiores necessitates L. nujnejši (močnejši) vzroki, aemulatio pro necessitate erat T.; occ. potrebnost = ne(iz)ogibnost, neubranljivost, neodvrnljivost, neodvrnljiva ureditev, nespremenljiv red, nespremenljivost, usoda, usojenost, neizogibna, naravna posledica, nuja: fatum affert vim necessitatis Ci. naravno potrebo, naravno nujo, necessitate Ci. naravno, humana consilia necessitate divinā esse superata Ci. usoda, quae vis ac necessitas appellanda esset L.; evfem.: extrema, suprema ali ultima n. T. smrt; pooseb. Necessitās -ātis, f (= gr. Ἀνάγκη) Nuja, Usoda: te semper anteit saeva Necessitas H.

2. sila, nuja, potreba, nujnost = nujne okoliščine ali razmere, prisila (teža, pritisk) razmer, težek položaj: n. temporis C. nuja = okoliščine, težak položaj, težke razmere (prim.: „časov sile“ Prešeren), n. rei N. huda teža okoliščin, težke okoliščine, necessitate coactus N. pod prisilo razmer, ad necessitatem compelli N. primoran biti, ludicro Iuven[ali]um sub Nerone velut ex necessitate, mox sponte mimos actitavit, scite magis quam probe T. primoran, prisiljen, expressit hoc patribus necessitas L.; tudi v pl.: indicare populo necessitates L. hudo nujo (stisko) pokazati (predstaviti); preg.: facere de necessitate virtutem Hier. silo v dobro obrniti (obračati).

3. sila = prisila: in tanta necessitate (na natezalnici) alienos protegere T., n. gaudendi Plin. iun. prisiljeno veselje. Od tod tudi = prisilno sredstvo, sredstvo prisile: Pl.

4. potreba, potrebnost, nujnost, sila: ipsi naturae ac necessitati negare Ci., aedificia ad necessitatem constituta Hirt. za primer sile (nuje).

5. sila = potreba, pomanjkanje, nadloga, stiska, revščina, beda, trpljenje, težava: T., senatui iustas necessitatum causas probare Suet., famem et ceteras necessitates … tantopere tolerabant, ut … Suet., tanta calamitatium necessitas fuit, ut … Iust.

6. konkr. necessitates
a) potrebe, interesi, koristi: Ci., id bellum se suscepisse non suarum necessitatium, sed communis libertatis causā demonstrat C. ne zaradi lastnih interesov, ne v svoj prid, ad obsidionis necessitates C. za potrebe pri obleganju.
b) potrebni (nujni) izdatki, stroški, potrebne dajatve in priprave, (državna) bremena, ki jih je treba prevzeti: necessitates propositae sunt ad eas res parandas Ci., tributa aut vectigalia et necessitates ac largitiones T. —

II. metaf. tesna zveza (prvotni, posredovalni pomen, ki veže pojma necessitas in necessitudo, gl. necessitūdō) =

1. vezna sila, povezovalna moč, zavezna moč, povezanost, obveza, obveznost: magnam vim, magnam necessitatem, magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis Ci., necessitas ac religio L., necessitas virtutem auget Fl.

2. (redko) sorodstvena vez, sorodstvo, prijateljstvo, tovarištvo, zaščitništvo: C. ap. Gell., Gell., si nostram in accusatione sua necessitatem (v novejših izdajah: necessitudinem) familiaritatemque violasset Ci., maiores sibi necessitates parare Hirt.

okoristi|ti se (-m se) okoriščati se sich bereichern; seine Schäfchen ins Trockene bringen; (obrniti si v prid) Nutzen ziehen (aus)

operare

A) v. tr. (pres. ōpero)

1. delati, izvršiti:
operare miracoli delati čudeže

2. med. operirati; izpeljati, izvesti operacijo:
operare qcn. d'urgenza koga nujno operirati

3. tekstil vtkati vzorce:
operare la seta tkati vzorce v svilo

B) v. intr.

1. delovati, biti dejaven:
operare contro qcn. delati proti komu, zoper koga
operare a favore di qcn. delati v korist koga, komu v prid
la ditta opera nel settore delle esportazioni podjetje dela v izvozu

2. delovati, učinkovati

3. voj. izvesti, izvajati operacije

C) ➞ operarsi v. rifl. (pres. mi ōpero)

1. (verificarsi) izvršiti se; dogoditi, dogajati se; priti, prihajati do:
si è operato in lui un radicale mutamento pri njem je prišlo do globoke spremembe

2. med. operirati se; dati se operirati; biti operiran

parlare

A) v. tr. (pres. parlo)

1. govoriti:
parlare piano govoriti počasi
parlare forte govoriti glasno
parlare a voce bassa govoriti potiho
parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
generalmente parlando na splošno

2. spregovoriti; priznavati:
l'accusato ha parlato obtoženec je priznal

3.
parlare a, con govoriti komu, s kom:
parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči

4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
parlare a favore di govoriti komu v prid
parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava

5. govoriti, razpravljati:
parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi

6. govoriti, prikazati:
l'articolo parla di članek govori o

7. pren.
parlare a gesti govoriti s kretnjami
i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti

B) v. tr. govoriti (jezik):
parlare più lingue govoriti več jezikov
parlare francese govoriti francosko
parla un inglese perfetto odlično govori angleško
parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo

C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)

1. govoriti (s kom)

2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih

3. pog. ljubimkati

Č) m govor, govorjenje

pēndere v. intr. (pres. pēndo)

1. viseti:
pendere dalle labbra di qcn. koga pozorno poslušati

2. biti nagnjen, nagibati se:
pendere a destra, a sinistra biti nagnjen v desno, v levo

3. (incombere) groziti; viseti:
un grave pericolo pende su di noi grozi nam huda nevarnost
sulla sua testa pende una grossa taglia na njegovo glavo je razpisana visoka nagrada

4. pren. viseti, biti nerešen, čakati na odločitev; omahovati:
la questione pende tuttora zadeva je še vendo nerešena

5. pren. nagibati se:
pendere dalla parte di qcn. nagibati se komu v prid
la bilancia pende dalla sua parte položaj mu je naklonjen

plaider [plɛde] verbe intransitif sodno nastopiti (contre quelqu'un proti komu); govoriti, potegovati se (pour quelque chose za kaj); verbe transitif braniti pred sodiščem, zagovarjati

plaider coupable, non coupable priznati se za krivega, nekrivega
plaider la cause de l'accusé govoriti v prid, braniti obtoženca
plaider en faveur de quelqu'un govoriti v prid kake osebe
plaider le faux pour savoir le vrai reči komu kaj, za kar vemo, da je napačno, da bi ga privedli do tega, da bi povedal resnico
l'affaire se plaide demain zadeva se bo obravnavala jutri

practise [prǽktis]

1. prehodni glagol
britanska angleščina vaditi, uriti; opravljati, vršiti, izvrševati, izpolnjevati; varati koga

2. neprehodni glagol
delati, ravnati; prakticirati, imeti prakso (zdravnik, advokat); vaditi se, uriti se; spletkariti

to practise (up)on izrabiti koga, obrniti sebi v prid, zlorabiti
practise what you preach delaj še sam tako, kot pridigaš drugim

pričati glagol
1. v 3. osebi (potrjevati) ▸ tanúskodik, árulkodikTekme bodo nedvomno atraktivne, o čemer pričajo imena igralcev posameznih klubov. ▸ A mérkőzések kétségkívül izgalmasak lesznek, erről tanúskodnak a klubok játékosainak nevei is.
Kadar je otroka strah, bodo njegove risbe zgovorno pričale o tem, kaj se z njim dogaja. ▸ Amikor a gyermek fél, a rajzai világosan tanúskodnak arról, mi történik vele.
Dobljeni podatki so zastrašujoči in pričajo, da lahko hitro podcenimo rast temperature. ▸ A kapott adatok félelmetesek, és arról árulkodnak, hogy hamar alulbecsülhetjük a hőmérséklet-emelkedést.

2. (na sodišču) ▸ tanúskodik, tanúvallomást teszNa predlog obrambe sta pričala obtoženčeva mati in brat. ▸ A védelem javaslatára a gyanúsított anyja és testvére tanúskodott.
Sprašujejo se, kdo od politikov bo pričal na sodišču in kako bo to vplivalo na potek sojenja. ▸ Kíváncsiak arra, hogy a politikusok közül ki fog tanúskodni a bíróságon és ez miként befolyásolja majd a tárgyalást.
Povezane iztočnice: krivo pričati