Franja

alhorre moški spol kraste pri novorojenčku

¡yo te curaré el alhorre! jih boš dobil s palico!

alibī, adv. (alis in ibi)

1. (kje) drugje, drugod: hic segetes, illic veniunt felicius uvae, arborei fetus alibi virescunt V., al. habitare Pl., L., rarum al. animal Cu., nec al. V., nusquam al., nec usquam al. Ci., al. gentium et civitatium Ap.; evolgato imperii arcano posse principem al. quam Romae fieri T.; pogosto non alibi quam Q. ali nusquam alibi quam L. nikjer drugod razen, nec alibi quam Suet. in nikjer drugod razen, ne alibi quam Col., T. da ne nikjer drugje kakor. Distributivno: exercitus trifariam dissipatus, alibi primum, alibi postremum agmen, alibi impedimenta L. tu, tam drugod, alibi atque alibi Plin. zdaj tu, zdaj tam, celo alibi — deinde Cu. ponekod — drugod; alternativno: aliter alibi Ci. ali alibi aliter L. tu tako — tam drugače, alius alibi S., L., Lucr. = alius alibi gentium Ap. ta tu — oni tam, eden tako, drugi drugače; occ. drugod = na kakem drugem mestu kakega spisa ali stavka: Cels., Q.

2. pren.
a) v čem drugem, v drugih rečeh (primerih, odnosih): Kom., Ci., Cels., nolle se alibi quam in innocentia spem habere L.
b) (o osebah) pri kom drugem, pri kakem drugem pisatelju: apud auctores discrepat: alibi decem milia peditum..., alibi parte plus dimidia rem auctam invenio L. pri enem — pri drugem.
c) = aliōquī, sicer: Cu., Plin.

alimentatore m (f -trice)

1. delavec pri pečeh, kotlih

2. tehn. napajalo

alive¹ [əláiv] prislov
pri življenju

(pogovorno) look alive pohiti!, pazi!

allacrimāns (adlacrimāns) -antis (ad in lacrimāre) jokajoč se pri čem: Ap., Iuno adlacrimans V.

allège [alɛž] féminin

1. marine čoln za (raz)tovarjanje ladij

2. podzidek, naslonilo pri oknu

allège postale (železnica) poštni (priklopni) vagon

allibratore m posrednik pri stavah, bookmaker

allumer [alüme] verbe transitif pri-, zažgati; (za)netiti; prižgati luč, razsvetliti

allumer l'électricité, la lampe, une cigarette, la radio prižgati elektriko, svetilko, cigareto, radio
allumer le feu zakuriti, napraviti ogenj
allumer l'escalier prižgati lučna stopnišču, razsvetliti stopnišče
la lampe n'allume plus luč ne gori več
allumer la guerre zanetiti vojno
s'allumer prižgati se, vneti se, figuré zasvetiti se
ses yeux s'allument oči se mu zasvetijo

Alsium -iī, n (subst. adj. alsius) Alzij, prastaro primorsko mesto v južni Etruriji vzhodno od Vejev, priljubljeno letovišče: Ci. ep., L., Vell. idr. — Od tod adj.

1. Alsiēnsis -e alzijski, pri Alziju: populus L., villa (Pompejeva): Ci., (Plinijeve tašče): Plin. iun.; subst. Alsiēnse -is, n (sc. praedium) (Pompejevo) vaško posestvo pri Alziju: Ci.

2. Alsius 3 alzijski: litus Sil.

alūta -ae, f (gl. alūmen)

1. galunovo usnje (z galunom mehko ustrojeno usnje), nekaka irhovina ali kordovan: Plin., Mart., Aus., pelles pro velis alutaeque tenuiter confectae C.; pren. mlahavo moško spolovilo: Mart.

2. met. iz galunovega usnja narejene stvari:
a) jermenje pri čevljih, (kordovanski) čevelj: Mart., Iuv., pes malus in nivea celetur aluta O.
b) usnjata mošnja: Luc. ap. Non., tumida superbus aluta Iuv.
c) lepotilni obliž: parvaque sinceras velat aluta genas O.

àmān -ána m (t. aman, ar.)
1. milost: "Aman, aman!" - starac pišti; pasti na aman kleče prositi milosti
2. moška beseda: Turci u kneza aman zaiskaše; izlazi, robe, na aman
3. medm. pri moji veri, za božjo voljo: tako mi -ana, nisu me nigdje ni pitali za teskeru; što to radiš, -ana ti!

amánet m (t. emanet, ar.)
1. zastavilo, zastava, zalog: ostaviti komu što u amanet zaupno komu kaj izročiti, naročiti
2. poštna pošiljka z označeno vrednostjo
3. darilo pri zaroki

ambigu [ɑ̃bigü] masculin mrzel obed, pri katerem vse jedi hkrati prinesejo na mizo; mešanica, kolobocija

ambigu comique gledališka igra, v kateri se meša več žanrov

ambigú (množina: -úes) moški spol obed, pri katerem se servirajo vse jedi hkrati; mrzel bifé

ambs-ace [éimzeis] samostalnik
najslabši zadetek pri kockanju
figurativno smola; nič

amento moški spol čeladni jermen prek brade; jermen pri čevljih; rastlinstvo mačica

Anāgnia -ae, f Anagnija, prastaro herniško glav. mesto v Laciju vzhodno od Rima (Anagni): V., L. Od tod adj. Anāgnīnus 3 anagnijski, iz Anagnije: municipes Ci., compitum L. (ker sta se tam stekali via Lavicana in Praenestina); subst.
a) Anāgnīnī -ōrum, m Anagnijci, preb. Anagnije: Ci., L., Plin.; v sg. Anāgnīnus -ī, m Anagnijec: Ci.
b) Anāgnīnum -ī, n (sc. praedium) vaško posestvo (Ciceronovo) pri Anagniji: Ci. ep.

ancrer [ɑ̃kre] verbe transitif zasidrati; pri-, utrditi, ukoreniniti

ancrer le navire zasidrati ladjo
s'ancrer zasidrati se, figuré nastaniti se, vgnezditi se, ukoreniniti se
ancrer une idée dans l'esprit, dans la tête de quelqu'un vtepsti, vbiti komu idejo v glavo
avoir une idée ancrée dans l'esprit vtepsti si idejo v glavo
être ancré biti zasidran, figuré biti ukoreninjen

anklingeln jemanden pozvoniti pri, poklicati (koga) po telefonu, telefonirati (komu)

antenne [ɑ̃tɛn] féminin, (radio) antena; tipalka (žuželk); marine prečnik pri jadru

antennes du papillon metuljeve tipalke
antenne à cadre, basse (couchée), collective, d'émission, extérieure, intérieure, de fortune, de (la) télévision okvirna, zemeljska, skupna, oddajna, visoka, sobna, pomožna, televizijska antena
avoir des antennes dans un lieu imeti informacijske vire v kakem kraju