Franja

pāstor -ōris, m (pāscere)

1. pastir: Ca., C., Ci., L. idr., pastorum domina O. = Pales, pastorum dux geminus O., ovium Serv., Eccl., armentarius Eccl., pastor vel equiso vel busequa Ap.; occ. ovčar: p. Aetnaeus O. = Polifem; metaf.: (kot prevod gr. ποιμὴν λαῶν) pastor populi Q., pastores Israel Vulg., pastores et doctores Vulg., ego sum pastor bonus Vulg., eduxit de mortuis pastorem bonum Vulg.

2. pastir = čuvaj, paznik, oskrbnik: pavonum Varr., columbarius Varr., gallinarum Col., anserum Icti.

perzijščina samostalnik
(jezik) ▸ perzsa [nyelv]Sopomenke: perzijski jezik

pomātiō -ōnis, f (pōmum) (p)obiranje (spravilo) sadja (prevod gr. ὀπωρισμός): Hier.

prae-cipuus 3 (praecipere; quod ante capitur Fest.)

1. poseben, svoj(ski), značilen, izključen (-na -no): Pl., Ter. idr., praecipuam fortunam postulare Ci., praecipua sors periculi L. poseben delež, praecipuo suo periculo N. izjemna osebna nevarnost, quare necesse est, quod mihi consuli praecipuum fuit praeter alios, id iam privato cum ceteris esse commune Ci., praecipuum illum et proprium sensum doloris mei (naspr. communis) Ci.; subst. praecipuum -ī, n posebna pravica, prednostna pravica, predpravica, ugodnost, privilegij: ut enim cetera paria Tuberoni cum Varrone fuissent, hoc certe praecipuum Tuberonis, quod … Ci.; occ. poseben = vnaprej (pri)dobljen, vnaprejšnji: dos, peculium Icti.; subst. praecipuum -ī, n vnaprejšnje volilo, vnaprejšnja dediščina: Suet. (Galba 5).

2. poseben = izreden, izjemen, izvrsten, odličen: laus, fides N., gloria L., vir Eutr., quos praecipuo semper honore Caesar habuit C., artis praecipuae opus O., praecipuā scientiā rei militaris T., praecipuum veniae ius habet ille liber O. ima pred vsemi pravico do … (= ima največ pravice do … ), praecipuo iure esse Ci. = praecipuum locum tenere Suet. prednostno (posebno) mesto zavzemati, praecipui regis amici Cu. najimenitnejši, toda: praecipuus amicus T. najboljši prijatelj, praecipua cenationum rotunda Suet. glavna obednica je bila okrogla, rex fraude praecipuus Fl. prelokavi (nadvse lokavi, zvijačni) kralj, praecipuum toro (abl.) accipit Aenean V. odlikovanega (odlikujočega se) s častnim sedežem, praecipuus in eloquentiā vir Q., praecipuus circumveniendi Sabini T. glavna oseba v kovarstvu (rovarjenju, spletkarjenju) zoper Sabina (proti Sabinu); v pomenu dignissimus z relativnim stavkom v cj.: mox praecipuus, cui secreta imperatorum inniterentur T.; v pomenu maxime idoneus z ad (adversus ali z dat.): praecipuus ad pericula T. za prestajanje (prebijanje skozi, tveganje, podajanje v) nevarnosti, opes praecipuae ad eliciendam cupiditatem T., praecipui ad scelera T. veliki hudodelci, hudi zločinci, herba ad serpentium ictus praecipua Plin. posebej delujoča (izjemno učinkovita) proti kačjim pikom, praecipuus adversus anginas sucus Plin., herba dentibus praecipua Plin. Subst.
a) praecipuī -ōrum, m najodličnejši, najimenitnejši, najizvrstnejši: ponendus inter praecipuos Q.
b) praecipuum -ī, n prednost, odlika, vrlina: homini praecipui a naturā nihil datum esse Ci., aurigarum equorumque praecipua vel delicta (pomanjkljivosti, hibe) Amm.
c) praecipua -ōrum, n α) najvažnejše, najpomembnejše, najvažnejša (najpomembnejša) stvar: principum diversam esse sortem, quibus praecipua rerum ad famam derigenda T. β) (kot prevod stoiškega izraza τὰ προηγμένα) stvari, ki zaslužijo prednost, prednostne stvari, nezavrgljive stvari, nezavrgljivo, indiferentno = kar samo po sebi ni absolutno dobro, mu je pa najbližje (naspr. reiecta zavrgljive stvari, zavrgljivo): quae vel ita appellemus — id erit verbum e verbo — vel promota et remota vel, ut dudum diximus, praeposita vel praecipua, et illa reiecta Ci. — Od tod adv. praecipuē posebno, posebej, osobito, izredno, izjemno, pred vsem (drugim), predvsem, zlasti: Pl., Auct. b. Alx., V., O., T., G. idr., Caesar, quod semper Haeduorum civitati praecipue indulserat C., eum Cicero praecipue dilexit N., in hoc officio, quod fuit praecipue meum Ci., nihil sibi appetit praecipue Pompeius Ci., Cariā totā praecipueque Telmesses Ci., praecipue cum H., Plin. iun., praecipue si Q., Plin.

prae-exercitāmentum -ī, n (prae in exercitāmentum) predhodna (pripravljalna) vaja, predvaja (kot prevod gr. προγυμνάσματα): v pl.: Prisc.

prae-nōtiō -ōnis, f (praenōscere) predpojem, prvi pojem, vnaprejšnja predstava, vnaprej ustvarjeno mnenje, ideja, prirojena (vrojena) predstava (ideja) o čem, glede česa: deorum Ci. predstava (vrojena ideja) o bogovih (prevod Epikurove πρόληψις), earum rerum Boet., divina Boet.

prae-pōnō -ere -posuī -positum (prae in pōnere)

1. postaviti (postavljati) kaj spredaj (pred kaj, na začetek česa), predpostaviti (predpostavljati): T. idr., versūs in fronte libelli O., ut aedibus ac templis vestibula et aditūs, sic causis principia proportione rerum praeponere Ci., ultima primis H., hoc (to besedo) praeposui Ci.; dat.: undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. pod olīva).

2. postaviti koga za načelnika (predstojnika, nadzornika, vodjo, poverjenika), postaviti koga na čelo: O. idr., tyranni Lacedaemoniis praepositi N., Cethegus caedi praeponitur Ci. Cetegu se zaupa (poveri) poboj, aliquem bello, navibus, provinciae C., quae praeposita (prednica) erat oraculo sacerdos Ci., cubiculo praepositus Suet. komorni strežnik; poseb. kot voj. t.t. praepositum esse poveljevati, biti komu poveljnik; z dat.: militibus C., castris Auct. b. Hisp., toti officio maritimo C. biti vrhovni poveljnik (admiral) celotne mornarice, poveljevati celotni mornarici; abs.: praeponere aliquem mediā acie C., praeponere aliquem in laevo cornu L. postaviti koga za poveljnika čemu, in eā orā, ubi praepositus sum Ci. kjer sem vrhovni poveljnik, forte illo loco praepositus L. ki je bil poveljnik (ki je imel poveljstvo) na tem kraju. — Subst. praepositus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, predpostavljeni, nadrejeni: rerum curae Caesaris Plin., aquarum Front. vodni nadzornik, nadzornik voda, Tyrii textrini, urbanae familiae Amm.; poseb. (abs.)
a) vojaški poveljnik, častnik, oficir, predpostavljeni, nadrejeni (naspr. gregarius miles): gregarius cavet praepositos T.
b) namestnik v provinci: Suet.; praeposita -ae, f prednica, predstojnica, opatinja (poseb. v samostanih): Eccl.

3. metaf. prednost da(ja)ti čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad (pred) kaj, imeti raje: se alteri T., amicitiam patriae Ci., salutem rei publicae vitae suae Ci., hominum Iovisque opulentissimo regno bonam existimationem N.; subst. pt. pf. praepositum -ī, n (nav. v pl.) nekaj izvrstnega, izvrstno, kar ni sicer absolutno dobro, ne gre pa ga zavreči (npr. bogastvo); prevod stoiškega izraza προηγμένον: Ci.

Opomba: Star. pf. praeposivi: Pl.; sinkop. pt. pf. praeposta: Lucr.

preglédati to examine; to review; to inspect; to survey; to muster; to check; to look over; (preleteti z očmi) to run one's eyes over

preglédati račune to audit accounts; (zdravniško) to examine, to check up; (odpraviti napake) to revise; (avto, stroj) to overhaul
preglédati čete vojska to review troops
preglédati časopis to review a paper
preglédati položaj to review the situation
preglejte ta prevod! look this translation over!
dati se morate zdravniško preglédati you will have to pass a medical examination
na hitro, bežno preglédati to glance over
preglédati svoj natipkani rokopis (tiposkript) to look through one's typescript

pričákati (-am) perf.

1. riuscire ad avere, ottenere, conseguire:
končno smo pričakali prevod pesnitve abbiamo finalmente la traduzione del poema

2. accogliere, far accoglienza, attendere:
pričakati gosta pred hišo accogliere l'ospite sulla soglia della casa

3. attendere (con impazienza), non vedere l'ora (che):
tako se je veselil izleta, da kar ni mogel pričakati jutra era così contento di andare in gita da non vedere l'ora che sorgesse l'alba

prijèvod m (ijek.) gl. prevod

primériti (-im) | primérjati (-am)

A) perf., imperf. paragonare, confrontare, comparare, commisurare, raffrontare; riscontrare:
primerjati podatke raffrontare i dati
primerjati prevod z izvirnikom paragonare la traduzione all'originale

B) primériti se (-im se) | primérjati se (-am se) perf., imperf. refl. accadere, succedere, capitare:
primerila se je nesreča è accaduta una disgrazia
redkokdaj se je primerilo, da je zbolel è capitato rare volte che si ammalasse

prō-portiō -ōnis, f (iz prō portiōne) sorazmerje (sorazmernost), somerje (somernost), proporcionálnost, propórčnost, kot prevod gr. ἀναλογία nalíka, analogíja: Ci., Varr., Q., Vitr., Gell., M.

pròst free, (na prostosti) free, at liberty, at large; (vstop) free; (brezplačen) gratuitous, free of expense; (dovoljen) permitted, allowed; (neodvisen) independent; (brez zaprek) unhindered, unobstructed, unimpeded; (brez nadzora) uncontrolled; (neprisiljen) unforced, uncompelled, unconstrained, unfettered, unconfined, unshackled; (nezasužnjen) unenslaved; (neujet) uncaught; (spuščen) released, freed, liberated; (nezaposlen) unengaged, unoccupied, disengaged, idle, at leisure, off duty

pròst vseh davkov exempt from all taxes (ali duties)
carine pròsto duty-free, free of duty
pròsta sobota Saturday off, free Saturday
pròst dan an off day, a day off
pròst službe off duty, off work
pròsti čas spare time, leisure hours pl, leisure
pròsta luka free port
pròst prehod free pass
pròsto službeno mesto vacancy
pròst predmet (v šoli) optional subject
pròst vseh skrbi free from all cares
poštnine pròsto prepaid, postpaid, (paket) carriage-paid
pròst prevod free (ali not literal) translation
pròsti pad fizika free fall
pròsti stil (plavanja) free-style (swimming)
pròsti strel šport, nogomet free kick
pròsta rokoborba catch-as-catch-can, all-in wrestling
pròsta trgovina free trade
pròste vaje gymnastic exercises pl, callisthenics pl
pròsta vstopnica free (ali complimentary) ticket
pròst izvod (za avtorja) author's (free) copy, gratis copy, (reklamni) free copy, free specimen, (za knjigarnarja) odd copy
prosto! (= naprej!, vstopite!) come in!, step in!
na prostem in the open air, outdoor, out of doors
plavalni bazen na pròstem open-air swimming pool
s pròstim očesom with the naked eye
v pròsti prodaji off rations, unrationed
vstop pròst! admission free!
prosto za pristanek! aeronavtika cleared for approach!
ob sobotah sem pròst I am free on Saturdays
ste pròsti jutri? are you free tomorrow?
ste pròsti? (taksistu) are you free?, you're not engaged, are you?
nobenega pròstega sedeža ni več bilo there wasn't a single seat left
brž ko bom pròst, vas obiščem as soon as I am free (ali through), I shall call on you
dati prost dan to give someone a day off
na pròsto vam je dano, da se lahko pritožite you are free (ali at liberty) to complain, it's up to you whether or not you complain
vsak teden imam en pròst dan I have a day off every week
dobiti pròst dan to get a day off
jutri bomo imeli pròsto we shall have a day off (ali a free day) tomorrow
imeti pròst dostop do koga to have free access to someone
imate kaj pròstih sob? have you any rooms unoccupied (ali free, available)?
imeti pròsto hrano in stanovanje to have free board and lodging
nimam nič pròstega časa I haven't any time to spare
imeti mnogo pròstega časa to have much time to spare
imeti pròste roke to have a free hand, to have full power
ne imeti pròste minute zase not to have a spare moment for oneself
prenočiti na pròstem to camp out
voziti kolo po klancu navzdol v pròstem teku to freewheel (ali to coast) down a hill
dati pròst polet svoji fantaziji to give one's fancy full scope

pròst libre, franc ; (oproščen, izvzet) exempt ; (neodvisen) indépendant ; (brezplačen) gratuit ; (soba, sedež) libre ; (službeno mesto) vacant ; (poštnine) franc de port, affranchi, franco ; (preprost) simple, ordinaire, vulgaire

na prostem en plein air, en pleine nature, en rase campagne
prosti čas temps moški spol libre, loisir moški spol, heures ženski spol množine de loisir (ali de liberté), moments perdus
prost dan, popoldan jour moški spol, après-midi moški spol libre (ali de congé)
prost dostop libre accès
s prostim očesom à l'œil nu
prost prevod traduction ženski spol libre
prosta soba chambre ženski spol à louer (ali libre)
proste vaje exercices moški spol množine d'assouplissement (du corps)
vstop prost entrée ženski spol libre
prosta vstopnica (za predstavo) billet gratuit (ali de faveur), carte ženski spol d'entrée gratuite
prosta vozovnica (železnica) carte de circulation gratuite
prosta vožnja voyage moški spol (ali parcours moški spol) gratuit
imeti prosto (služabnik) avoir son jour de sortie, (vojak) avoir une permission
imeti proste roke avoir les mains libres, avoir le champ libre, avoir les coudées franches, avoir carte blanche
spati na prostem dormir (ali coucher) à la belle étoile
ali je to mesto prosto? cette place est-elle libre?

pròst (prôsta -o)

A) adj.

1. libero; disponibile; vacante, vuoto:
prosti čas tempo libero
prost sedež posto libero
risati s prosto roko disegnare a mano libera
videti s prostim očesom vedere ad occhio nudo

2. esente, immune:
davka prost esente dalle tasse; da imposte, adm. esentasse
prosto plačila esente dal pagamento

3. star. (preprost, neizobražen) semplice, illetterato

4. star. (prostaški) becero, plebeo, sconcio, scurrile, sguaiato

5. star. (preprost, enostaven) semplice, sobrio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prosti prevod traduzione libera
pren. imeti proste roke avere le mani libere
pustiti, dati proste roke dare mano libera, dare carta bianca a qcn.
prosta carinska cona zona franca, punto franco
prosta luka porto franco
prosta plovba navigazione libera
prosta prodaja vendita libera
anat. prosta rebra costole fluttuanti
šport. rokoborba v prostem slogu lotta libera
šport. prosta vaja esercizio libero
šport. prosti progam programma libero
proste cene prezzi liberi
fiz. prosti elektron elettrone libero
kem. prosti kisik ossigeno libero
šah. prosti kmet pedone libero
šport. prosti met tiro libero
fiz. prosti pad caduta libera
šol. prosti spis tema libero
lingv. prosti stavek proposizione semplice
šport. prosti strel tiro libero
avt. v prostem teku, v prosti tek in folle

B) prôsto (-ega) n
predstava na prostem spettacolo all'aperto
dati prosto dare un giorno libero, giorni liberi
imeti prosto šol. non aver scuola; ekst. non lavorare

pròst libre; franco ; (oproščen, izvzet) exento ; (neodvisen) independiente ; (brezplačen) gratuito ; (brez stroškov) sin gastos ; (nezaseden, soba, sedež) libre ; (službeno mesto) vacante ; (poštnine) franco de porte

prosti čas tiempo m libre, horas f pl desocupadas, horas de ocio
prost dan día m libre, día feriado, (v šoli) día de asueto
prost popoldan tarde f de asueto
dati prosto (v šoli) dar asueto
prosta vstopnica billete m de favor, (gledališče) entrada f gratuita
prost prevod traducción f libre
prosto (službeno) mesto puesto m vacante
proste vaje gimnasia f sueca, ejercicios m pl gimnásticos sin aparatos
prosti stil (šp) estilo m libre
prosti strel (nogomet) golpe m franco
prosta vožnja (potovanje) viaje m gratuito
prost vstop entrada f libre
pod prostim nebom a cielo descubierto, a la intemperie, (ponoči) al sereno
na prostem a cielo abierto, al aire libre
igre na prostem juegos m pl al aire libre
gledališče (predstava, kino) na prostem teatro m (representación f, cine m) al aire libre
bazen (kopanje) na prostem piscina f (baños m pl) al aire libre
prosta cona zona f libre
danes imamo prosto hoy tenemos vacación, (v šoli) no hay clase
imeti prosto hrano in stanovanje recibir comida y alojamiento gratuitamente
imeti proste roke (fig) tener carta blanca, tener campo libre
imeti prosto izbiro poder escoger a su gusto
pustiti komu proste roke (fig) dejar a alg el campo libre, dar carta blanca a alg

prvotni jezik moški spol die Originalsprache, ursprüngliche Sprache
prevod v prvotni jezik die Rückübersetzung

quālis -e (adj. iz quī z obrazilom -ālis, prim. gr. πηλί-κος)

1. interrog. kak? kakšen?: v neodvisnem vprašanju ali v vzkliku: Enn. ap. Ci. et Serv., Pl., Val. Fl. idr., qualis erit tua accusatio? Ci., qualem feminam fuisse putatis? Ci., hei mihi qualis erat! V., qualem equum perdunt? Cu.; v odvisnem vprašalnem stavku: Pl., Ter., Pr. idr., docebo, quale praemium Miltiadi sit tributum N., qualis esset natura montis … , qui cognoscerent, misit C., ipsius rei natura qualis et quanta sit, quaerimus Ci.

2. relat. kakršen, tak kot (kakor), pogosto z determinativnim talis, pa tudi brez njega: Deiotarum erga te talem cognovisti, qualis Attalus in Africanum fuit Ci., tale tuum carmen nobis … . quale sopor fessis in gramine … V., equitum acies, qualis … caede omnia replet L., ibant per umbram, quale iter in silvis est V. kakor se hodi po gozdovih, in hoc … bello, quale bellum nulla umquam barbaria cum sua gente gessit Ci.; pogosto uvaja zglede in prispodobe = kakor na primer, kakor, kot: Q., ad aperta et clara (sc. somnia) veniamus, quale est de illo interfecto a caupone Megaris, quale de Simonide Ci., qualis … Diana choros exercet … , talis erat Dido V. kakor … taka je bila Didona; ret.: qualis columba fertur … sic Mnestheus … V.; po gr. vzoru predik. (= adv.): qualis … philomela queritur V. kakor, qualis (οἷος) apes exercet labor V., falcata … cauda est, qualia dimidiae sinuantur cornua lunae O.

3. indef. kakšen, nekak, nekak(ov)šen: illa effici, quae appellant qualia Ci. (prevod gr. fil. t.t. ποιά), prius aliquid esse debet, deinde quale esse Sen. ph. Adv. quāliter na kakšen način, (tako) kakor: Col., Plin., Cels., Val. Fl., lacrimae fluxere per ora, quales abiecta de nive manat aqua O., qualiter Assyrios renovant incendia nidos, … taliter exuta est veterem nova Roma senectam Mart.

quālitās -ātis, f (subst. je prevod gr. ποιότης; iz qualis ga je vpeljal Ci.) kakovost, svojstvo, lastnost, značilnost, razmera, kvaliteta: qualitas, quam ποιότητα Graeci vocant Ci.; pozneje v splošni rabi: Col., Cod. Th., differentia qualitatium Plin., qualitas lineamentorum Iust., symmetros eurythmiae qualitas Vitr., in verbis genera et qualitates (= modi nakloni) … Q. qualitas litoris, caeli Q.

recapitulō -āre in recapitulor -ārī -ātus sum (re in capitulum) povzeti (strniti) kaj v glavnih točkah, obnoviti, ponoviti, rekapitulírati (prevod gr. ἀνακεφαλαιόω): Eccl.